<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124708"><dc:title>Varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku</dc:title><dc:creator>Sotošek,	Larisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poslovna skrivnost</dc:subject><dc:subject>pravdni postopek</dc:subject><dc:subject>zaupnost</dc:subject><dc:subject>razkritje</dc:subject><dc:subject>javnost postopka</dc:subject><dc:subject>dokaz</dc:subject><dc:description>Poslovna skrivnost je poleg pravic intelektualne lastnine glavno orodje za zaščito informacij, ki gospodarskemu subjektu omogočajo konkurenčno prednost. Večja kot je prednost, večja je vrednost poslovne skrivnosti za njenega imetnika. 

Vprašanje razkritja poslovne skrivnosti se ne pojavlja le v poslovni praksi, ampak tudi tekom pravdnega postopka, v katerem njen imetnik uveljavlja sodno varstvo. Pri tem gre lahko za sodno varstvo, ki je uvedeno prav zaradi kršitve poslovne skrivnosti, ali pa sodno varstvo, v katerem osrednji zahtevek tožnika ni zaščita poslovne skrivnosti, se pa ta v postopku znajde kot del spisovnega gradiva, zlasti kot dokaz.

Ukrepi za ohranitev zaupnosti poslovne skrivnosti v pravdnem postopku so urejeni v Zakonu o pravdnem postopku, posamezne specialne določbe pa vsebuje Zakon o poslovni skrivnosti. Zaupnost poslovne skrivnosti je v pravdnem postopku ogrožena skozi celoten postopek, vse od vložitve tožbe do razglasitve sodbe. 219.b člen ZPP, ki je bil uveden z novelo ZPP-E, je zapolnil sistemsko pomanjkljivost prejšnje ureditve, v okviru katere je bilo poslovne skrivnosti mogoče varovati zgolj z izključitvijo javnosti, a je pustil odprta nekatera vprašanja.  

Predmetno magistrsko diplomsko delo v uvodnem delu na splošno obravnava poslovno skrivnost, v drugem delu pa daje poudarek ohranitvi zaupnosti poslovne skrivnosti v pravdnem postopku, z analizo ukrepov, ki jih omogoča veljavna zakonodaja v posamezni fazi postopka. Pri tem opozarja na pomanjkljivosti zakonske ureditve in nekatera odprta vprašanja ter ponudi odgovore s predstavitvijo stališč pravne teorije in relevantnih pravnih pravil. V zadnjem delu je s primerjalnopravnega vidika predstavljena pravna ureditev Nemčije.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-11 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124708</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
