<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124679"><dc:title>Odziv ploda na telesno vadbo v nosečnosti</dc:title><dc:creator>Jeralič,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petročnik,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>priporočila</dc:subject><dc:subject>telesna vadba</dc:subject><dc:subject>vpliv na plod</dc:subject><dc:description>Uvod: Telesna dejavnost v nosečnosti blagodejno vpliva na zdravje nosečnice in izboljšuje njeno fizično ter psihično pripravljenost na porod. Kljub pozitivnim učinkom vadbe v nosečnosti se zanjo odloči le majhen delež nosečnic. Dejavnik, ki morda vpliva na nizek delež telesno aktivnih nosečnic in obenem povečuje dvom v varnost telesne vadbe v nosečnosti, je morebitno tveganje za plod. Namen: Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšen je odziv ploda na telesno vadbo. Ugotoviti želimo, ali se srčni utrip, saturacija, krvni tlak in telesna temperatura nosečnice povišajo ali znižajo do še varne meje ter kako to vpliva na srčni utrip in število gibov ploda, v odvisnosti od vrste vadbe in telesne aktivnosti nosečnic pred nosečnostjo. Metode dela: V prvem delu smo pregledali slovensko in tujo strokovno in znanstveno literaturo. V drugem delu smo izvedli eksperimentalni del, kjer smo pri sodelujočih nosečnicah izvajali meritve srčnega utripa, saturacije, krvnega tlaka in telesne temperature, plodovega srčnega utripa in plodovih gibov pred vadbo in po končani vadbi. Meritve smo izvajali na vadbah dveh različnih narav in intenzitet. Pred pričetkom raziskave smo pridobili dovoljenje Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko in prav tako pridobili soglasje vsake sodelujoče nosečnice. Rezultati: Vzorec je zajemal 31 nosečnic z gestacijsko starostjo 20–37 tednov. Med primerjavo izmerjenih vrednosti pred in po telesni vadbi smo zaznali statistično značilne razlike v telesni temperaturi (p = 0,005) in sistoličnem krvnem tlaku (p = 0,007) po končani telesni vadbi. Pri primerjavi rezultatov med dvema različnima vadbama nismo zaznali nobenih statistično pomembnih razlik. Pri primerjavi rezultatov nosečnic glede na telesno aktivnost pred nosečnostjo smo zaznali razliko v saturaciji pred telesno vadbo (p = 0,041). Razprava in zaključek: Iz ugotovitev naše raziskave lahko razberemo, da vadba v nosečnosti, ki se izvaja po najnovejših smernicah in priporočilih ter jo vodijo licencirani vaditelji, nima bistvenega vpliva na vitalne funkcije nosečnice in ploda. Iz tega lahko sklepamo, da slednja ne predstavlja tveganja za nosečnico ali plod. Vadba v nosečnosti pozitivno vpliva na zdravje in počutje posameznice in njenega otroka, zato je v nosečnosti promocija telesne vadbe bistvenega pomena.</dc:description><dc:publisher>[K. Jeralič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-07 07:45:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124679</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
