<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124563"><dc:title>Meritve učinkov selektivne transkutane električne stimulacije avrikularnega živca na vitalne funkcije – poročilo o primeru</dc:title><dc:creator>Vučkić,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>transkutana stimulacija</dc:subject><dc:subject>živec vagus</dc:subject><dc:subject>avrikularni živec</dc:subject><dc:subject>dihalna funkcija</dc:subject><dc:subject>toplotna funkcija</dc:subject><dc:subject>srčna funkcija</dc:subject><dc:description>Uvod: Med najpomembnejšimi stanji z osnovno nevrološko komponento, ki poslabša srčno-žilno disfunkcijo, je tudi bolezen koronarnih arterij. Zunanji sluhovod je oživčen z avrikularno vejo živca vagusa, preko katere je mogoče dražiti njegovo senzorično nitje. Z draženjem le-tega pri bolnikih s koronarno boleznijo lahko vplivamo na vitalne funkcije. Metodo draženja, ki se izvaja preko elektrode, vstavljene v zunanji del sluhovoda, imenujemo transkutana električna stimulacija avrikularnega živca. Namen: Merjenje učinkov transkutanega draženja izbranih mest zunanjega sluhovoda, kjer se nahajajo končiči avrikularne veje ŽV, na dihanje, toplotno in srčno funkcijo. Cilj diplomskega dela je bil vzpostaviti protokol za zagotovitev varne in ponovljive selektivne stimulacije zunanjega sluhovoda. Metode dela: Preiskovanec je bil moški s potrjeno koronarno arterijsko boleznijo, ki smo ga pripravili na meritev v skladu z vzpostavljenim protokolom, nato pa na njem izvedli selektivno transkutano električno stimulacijo avrikularnega živca. Za draženje vlaken ŽV smo uporabili prototip naprave transkutane električne stimulacije avrikularnega živca. Merilne komponente, ki smo jih uporabili, so termistor, sistem za merjenje pretoka zraka, pulzni oksimeter in merilec krvnega tlaka. Meritve dihalne, toplotne in srčne funkcije smo izvedli pred stimulacijo ter med njo in po njej. Rezultati: Za izboljšanje dihalne funkcije nam je pretok zraka v najboljšem primeru uspelo povečati za 1,6 l/min, frekvenco dihanja smo pospešili za 2 min-1, vsebnost kisika v krvi pa smo povečali za 1,7 %. Za izboljšanje toplotne funkcije nam je telesno temperaturo uspelo znižati največ za 0,2 °C. Za izboljšanje srčne funkcije smo frekvenco srčnega utripa upočasnili za 2,5 min-1, sistolični arterijski krvni tlak smo zmanjšali za 9 mmHg, diastolični arterijski krvni tlak pa za 5 mmHg. Razprava in zaključek: Stimulirano mesto ima pomembno vlogo pri selektivni transkutani stimulaciji, saj so od njega odvisni učinki na dihalno, toplotno in srčno funkcijo. Ugotovili smo, da je s transkutano stimulacijo avrikularnega živca mogoče vplivati na dihalno, toplotno in srčno funkcijo, vendar je za velikost učinka pomembna mikrolokacija draženja.</dc:description><dc:publisher>[S. Vučkić]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-03 07:46:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
