Vpliv gostote saditve na kakovost nižinskih sestojev hrasta doba (Quercus robur L.)Lendvai, Simon (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) hrast dobgostota saditvenaravna obnovaumetna obnovakakovostKadar naravna obnova ni možna ali uspešna, se najpogosteje poslužujemo umetne obnove s saditvijo. Zaradi visokih stroškov saditve se v praksi uporabljajo vse manjše gostote saditve, ki pa ne dajejo vedno želene kakovosti debel. V tej raziskavi smo analizirali v letih 2011 in 2020 izmerjene rastne in kakovostne parametre izbrancev doba iz štirih naravno in šestih umetno obnovljenih sestojev, ki ležijo v treh največjih gozdnih kompleksih nižinskih dobovih gozdov v Prekmurju (Hraščica, Ginjevec in Črni log). Izbranci doba so v naravno osnovanih sestojih dosegli značilno manjši prsni premer in višino ter višje razmerje H/D kot izbranci v umetno osnovanih sestojih. Večina znakov prihodnje komercialne kakovosti je nakazovala ugodnejši razvoj na izbrancih v naravno obnovljenih sestojih. V teh smo zaznali v poprečju 50 visokokakovostnih izbrancev/ha, v umetno obnovljenih sestojih pa v povprečju za polovico manj. Najmočnejši pozitivni učinek na kakovost izbrancev sta izkazali gostota saditve oziroma gostota naravnega podmladka ter zastiranje drevesne in grmovne plasti. V umetno obnovljenih sestojih smo zaznali značilno boljšo kakovostno strukturo v sestojih z večjo gostoto saditve (nad 5000/ha) v primerjavi s tistimi z manjšo gostoto saditve (pod 5000/ha). Zato priporočamo, da se manjše gostote saditve preizkusijo na način skupinske saditve, ki je v nekaterih raziskavah pokazala obetavne rezultate.[S. Lendvai]20202021-02-03 07:15:04Magistrsko delo/naloga124560sl