<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124545"><dc:title>Babiška obravnava žensk z motnjami v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>intelektualna oviranost</dc:subject><dc:subject>babiška obravnava</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>porod</dc:subject><dc:subject>poporodno obdobje</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnja v duševnem razvoju se kaže kot bistven primanjkljaj v intelektualnih funkcijah, kot tudi v zmanjšani možnosti prilagajanja, ki na dnevni ravni vključuje socialne in praktične sposobnosti. Spolnost oseb z motnjo v duševnem razvoju je od nekdaj predstavljala tabu. Njihove pravice v zvezi s seksualnostjo so bile kršene. Tuje raziskave so pokazale zaskrbljenost babic zaradi pomanjkljivega znanja na področju poučevanja in obsežnega prilagajanja informacij, ki jih podajajo tem ljudem glede varnih spolnih odnosov in drugih podatkov povezanih z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati in preučiti, kako poteka nosečnost, kakšni so perinatalni izidi ter preživljanje poporodnega obdobja pri ženskah z motnjo v duševnem razvoju. Želimo pridobiti mnenja babic o lastni usposobljenosti za delo z ženskami z motnjo v duševnem razvoju ter pridobiti podatke, s katerimi izzivi se srečujejo tekom izvajanje babiške obravnave. Metode dela: V prvem delu diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda dela. Uporabljeno literaturo smo pridobili preko podatkovnih baz COBISS, Medline, PubMed, ScienceDirect in Wiley Online Library. V drugem delu diplomskega dela je bila uporabljena kvalitativna metodologija polstrukturiranih intervjujev s petimi slovenskimi babicami, ki so zaposlene v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Dovoljenje za izvajanje študije smo pridobili s strani Strokovne službe zdravstvene nege Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Izbrali smo pet babic, ki imajo vsaj tri leta delovnih izkušenj v porodnišnici. Posnetkom intervjujev je sledila transkripcija, ki je bila osnova za pridobitev kategorij in kod. Rezultati: Babice svojo vlogo vidijo kot podporo ženski med porodom, sebe vidijo kot pristojne za vodstvo in usmerjanje ženske z motnjo v duševnem razvoju skozi proces poroda. V obravnavo take ženske vključujejo patronažno službo, Center za socialno delo, psihologa, psihiatra in svojce. Največji izziv pri obravnavi take ženske jim predstavlja komunikacija. Način komunikacije babice prilagodijo glede na stopnjo motnje v duševnem razvoju. Babice si želijo pridobiti več znanja na tem področju. Večina se jih ne počuti dovolj kompetentno za izvajanje ustrezne oskrbe ženske z motnjo v duševnem razvoju. Glede ustvarjanja družine med temi osebami so mnenja, da je ta odločitev odvisna od stopnje motnje v duševnem razvoju matere in podpore partnerja. Razprava in zaključek: V Sloveniji praktično ni raziskav, ki bi opisovale to problematiko. Raziskovanje tega področja bo doprineslo h kvalitetnejši oskrbi žensk z motnjo v duševnem razvoju.</dc:description><dc:publisher>[M. Mlakar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-01-31 07:46:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124545</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
