<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124537"><dc:title>Analiza potrebnih ukrepov za doseganje skoraj nič-energijske stavbe na poslovnem objektu Šampionka</dc:title><dc:creator>LEBAN,	TILEN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Skoraj nič-energijska stavba</dc:subject><dc:subject>direktiva EPBD</dc:subject><dc:subject>PURES 2010</dc:subject><dc:subject>energijska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>obnovljivi viri energije</dc:subject><dc:description>V uvodnem delu diplomske naloge so predstavljeni zakoni, ki omenjajo skoraj nič-energijsko stavbo. Na podlagi zahtev in omejitev teh zakonov je nato bila za poslovni objekt Šampionka, ki leži v okolici Nove Gorice, predlagana zasnova toplotnega ovoja in sistemov za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Prav tako sem predlagal sistem za izkoriščanje obnovljivih virov energije. V prvem delu naloge sem izdelal tri fasadne pasove, ki se razlikujejo v debelini toplotne izolacije in tako tudi po faktorju toplotne prehodnosti. Izbral sem si tudi dve vrsti oken in tako imel na razpolago šest kombinacij toplotnega ovoja stavbe. Izračun toplotne prehodnosti stavbnega ovoja sem izdelal s programskim orodjem Ubakus. V drugem delu sem s programskim orodjem KI Energija izdelal energijsko analizo omenjene stavbe in rezultate primerjal z mejnimi vrednostmi iz Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in Akcijskega načrta za skoraj nič-energijske stavbe. Za analizo sem si izbral tri različne sisteme ogrevanja, in sicer toplotno črpalko voda-voda, toplotno črpalko zemljina-voda in kondenzacijski kotel na plin ter tako lahko opazoval razlike med učinkovitostjo le-teh. Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe zahteva, da vsaj polovico vse porabljene energije v stavbi pridobimo iz obnovljivih virov na kraju samem ali v njegovi bližini. Izkaže se, da lahko tak delež dosežemo že z uporabo toplotne črpalke, ki izkorišča aero-termalno energijo okolja. Pri ogrevanju s kondenzacijskim kotlom na plin tega deleža seveda ne dosežemo. Za stavbo je bila tako načrtovana vgradnja fotovoltaičnega sistema s katerim lahko dosežemo zahtevan delež. Elektriko, ki je ne porabimo za ogrevanje, lahko nato porabljamo za razsvetljavo ali napajanje raznih električnih naprav znotraj objekta.</dc:description><dc:publisher>[T. Leban]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-01-30 07:45:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124537</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
