Prevalenca in dejavniki tveganja za nastanek mišično-skeletnih obolenj pri pisarniških delavcih v dveh slovenskih podjetjihVesenjak, Lucija (Avtor) Marušič, Vita (Mentor) Plemelj Mohorič, Alenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijamišično-skeletna obolenja zgornjega udadejavniki tveganjaMUEQpisarniško deloergonomijaUvod: Vse večja uporaba računalnikov predstavlja tveganje za zdravje in lahko povzroči nastanek z delom povezanih obolenj. Glavni dejavniki tveganja za nastanek mišično-skeletnih obolenj zgornjega uda so fizična obremenitev, organizacija dela, psihosocialni dejavniki in duševni stres ter individualni dejavniki. Namen: Namen diplomskega dela je bil prevesti Maastrichtski vprašalnik za zgornji ud v slovenski jezik in oceniti zanesljivost prevoda, oceniti prevalenco mišično-skeletnih obolenj roke, vratu in/ali rame pri pisarniških delavcih v dveh slovenskih podjetjih ter analizirati povezavo med mišično-skeletnimi obolenji in dejavniki tveganja za nastanek le-teh obolenj pri pisarniških delavcih. Metode dela: Maastrichtski vprašalnik za zgornji ud smo prevedli v slovenski jezik ter oblikovali spletno verzijo vprašalnika. Vprašalnik smo poslali zaposlenim v dveh slovenskih podjetjih, ki pri svojem delu uporabljajo računalnik. Vzorec sodelujočih je bil priložnosten po kriteriju dosegljivosti in pripravljenosti na sodelovanje. V kvantitativno obdelavo podatkov smo vključili 102 v celoti rešena vprašalnika. Rezultati: Prevalenca vsaj en teden trajajočih mišično-skeletnih obolenj zgornjega uda v preteklem letu je znašala 59,8 %. Najpogosteje so bila navedena obolenja vratu s prevalenco 41,2 %. Obolenja so bila na vseh področjih zgornjega uda pogostejša pri ženskah kot pri moških. S pomočjo eksplorativne faktorske analize smo dobili 13 faktorjev (položaj računalnika, pisarniška oprema, položaj glave in trupa, neudoben položaj telesa, možnost odločanja, uporaba spretnosti, zahtevnost dela, časovni pritisk, avtonomija pri načrtovanju odmorov, raznolikost dela, kvaliteta zraka in hrup, kvaliteta svetlobe in temperatura, dinamika dela). Izračunani Cronbachovi koeficienti alfa in vrednosti popravljenih korelacij posameznih postavk so pokazali, da so posamezne lestvice zanesljive. Spearmanovi in Pearsonovi koeficienti korelacije so pokazali 12 povezav med posameznimi faktorji in področji zgornjega uda. Razprava in zaključek: Zaključili smo, da je vprašalnik zanesljiv in primeren za uporabo v praksi. Prevalenca mišično-skeletnih obolenj zgornjega uda v dveh slovenskih podjetjih je primerljiva z drugimi državami razvitega sveta. Naše ugotovitve o povezavah med dejavniki tveganja in obolenji se nekoliko razlikujejo od ugotovitev drugih raziskav. Za boljše razumevanje medsebojnega vpliva dejavnikov na pojav obolenj, bi bilo potrebno izvesti longitudinalno študijo.[L. Vesenjak]20212021-01-29 07:46:04Diplomsko delo/naloga124524sl