<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124484"><dc:title>Povračilni zahtevki javnih socialnih zavodov proti zavarovalnicam na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti</dc:title><dc:creator>Sever,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Subrogacija</dc:subject><dc:subject>regresni zahtevki</dc:subject><dc:subject>socialna zavarovanja</dc:subject><dc:subject>zavarovanje avtomobilske odgovornosti</dc:subject><dc:subject>Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije</dc:subject><dc:subject>Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije</dc:subject><dc:subject>odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:subject>prometne nesreče</dc:subject><dc:description>Slovenija je država, ki na ustavni ravni zagotavlja socialno državo. Da se lahko ta sicer programska določba Ustave Republike Slovenije uresničuje, je potrebno zagotoviti ustrezno zagotavljanje sredstev javnim socialnim zavodom, predvsem Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki predstavljata temelj socialne države. Poleg zagotavljanja sredstev tem zavodom, velja enako mero pozornosti nameniti tudi odlivom iz socialne blagajne. V kolikor izdatki iz blagajne ne izvirajo iz zakonsko opisanih dolžnosti zavodov, je potrebno poskrbeti, da se sredstva vrnejo v blagajno. Prav tak primer predstavljajo škode, ki so nastale kot posledica uporabe motornega vozila. Pri analizi zakonske ureditve in posledicah trenutne ureditve pridemo do sklepa, da Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu v določeni meri omogoča razbremenitev povzročitelja škode in zavarovalnice, pri kateri ima slednji zavarovano odgovornost na škodo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter na račun delodajalcev. Pri tem se v tem delu osredotočim na problematiko zakonskega poimenovanja povračilnih zahtevkov, kot odškodninskih zahtevkov, saj menim, da gre za regresno oziroma natančneje subrogacijsko razmerje med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in povzročiteljem škode in odgovornostno zavarovalnico. Po mojem mnenju bi pravilno poimenovanje in ureditev doprinesla k pravičnejši obravnavi vseh deležnikov, zlasti glede na dejstvo, da gre v primeru obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti za socializacijo rizika, ki ga je potrebno pravilno razporediti in zagotoviti, da ta riziko nosijo odgovorne osebe.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-01-26 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124484</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
