<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124477"><dc:title>Fitoremediacija onesnaženih tal s težkimi kovinami: genski inženiring za večjo učinkovitost procesa</dc:title><dc:creator>Košar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slemenik Perše,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anorganska onesnaževala</dc:subject><dc:subject>dekontaminacija</dc:subject><dc:subject>transgene rastline</dc:subject><dc:subject>fitoremediacijski procesi</dc:subject><dc:description>Hitra industrializacija, večja kmetijska dejavnost, rudarstvo ter velike količine odpadkov povzročajo vse večjo onesnaženost tal z nerazgradljivimi polutanti, kot so težke kovine. Posledično je veliko zemljišč onesnaženih s kovinami, kar negativno vpliva na možnost uporabe takšne zemlje v kmetijstvu. Zato je potrebno te lokacije učinkovito dekontaminirati. Za dekontaminacijo se uporabljajo različni kemijski in fizikalno-kemijski postopki, v zadnjem času pa tudi biološki postopki, kot so fitoremediacije. Fitoremediacija je ena izmed oblik bioloških remediacijskih procesov, ki za obnovo okolja uporablja rastline, ki razgrajujejo, stabilizirajo ali akumulirajo polutante. Fitoremediacijski procesi so obetavni, cenovno in ekološko ugodni, vendar imajo nekaj omejitev – proces je počasen, v rastlinah lahko nastopi kovinski stres. Z genskim inženiringom se lahko rastlinske sposobnosti za prevzemanje, premeščanje in omejevanje strupenosti težkih kovin znatno povečajo. Za čim večji napredek pri procesu fitoremediacije je potrebno uporabiti kombinacijo s kemijskimi, biološkimi in genskimi inženirskimi orodji.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-01-25 15:00:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124477</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
