<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124467"><dc:title>Ocena napora rokometašev na treningih in tekmah s pomočjo Borgove lestvice</dc:title><dc:creator>Kozole,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šibila,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rokomet</dc:subject><dc:subject>rokometaši RK Sevnica</dc:subject><dc:subject>zaznan napor</dc:subject><dc:subject>Borgova CR 10 skala</dc:subject><dc:subject>šesttedensko obdobje</dc:subject><dc:description>Rokomet je dinamična več-strukturna športna igra, ki vključuje pogoste menjave hitrosti, smeri, mnoga pospeševanja in zaviranja v gibanju ter predvsem mnoge tehnično taktične aktivnosti v fazi napada in obrambe. To vse skupaj predstavlja obremenitev igralca. Obremenitev se odraža v parametrih napora igralca.

Osnovni namen magistrske naloge je bila ocena napora rokometašev na treningih in tekmah s pomočjo Borgove CR-10 lestvice. V vzorec preizkušancev so bili uvrščeni igralci (n-16) članskega moštva RK Sevnica, ki v sezoni 2020/21 nastopa v 1B državni slovenski rokometni ligi. Povprečna starost igralcev je bila 23,7 let, povprečna telesna višina 184,4 cm in povprečna telesna masa 84,6 kg. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena Borgova CR-10 skala v pisni (na papirju) obliki. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2013 in SPSS, verzija 22.0. Uporabili smo izračune frekvenc, odstotkov, standardnih odklonov in povprečnih vrednosti. Za primerjavo povprečnih vrednosti vzorca glede na hipotetično vrednost smo uporabili enovzorčni t-test (p ≤ 0,05). 

Ugotovljeno je bilo, da statistično značilno povprečje rokometašev v posameznem mikro-ciklu (en teden) v povprečju presega 2000 enot, kar pomeni, da so bili treningi glede na posameznika zelo intenzivni. Ugotovili smo, da je statistično značilno povprečje za razmerje med akutno in kronično obremenitvijo v posameznih tednih (mikrociklih) enako, kar pove, da je to razmerje v območju med 0,8 in 1,3.

Igralci so napor doživljali različno. Ugotovljeno je tudi, da ne prihaja do neskladij v priporočenih razmerjih med akutno in kronično obremenitvijo pri rokometaših med tedenskimi cikli v obdobju 6 tednov.

Magistrsko delo predstavlja pomemben prispevek k poglobljenemu razumevanju obremenitev in napora med treningi in z njimi povezane tekmovalne uspešnosti v slovenskem rokometu</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-01-24 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
