<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124453"><dc:title>Reološke in časovno odvisne mehanske lastnosti polimerno-lesnih kompozitov z visokim deležem lesne moke</dc:title><dc:creator>Privšek,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slemenik Perše,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Polimerno-lesni kompoziti</dc:subject><dc:subject>reološke lastnosti</dc:subject><dc:subject>časovno odvisne mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>recikiranje</dc:subject><dc:subject>polipropilen.</dc:subject><dc:description>Znano je, da so polimeri v sedanjem času eni izmed najbolj uporabljenih materialov, saj se njihova uporaba iz dneva v dan povečuje. Posledično izrazito narašča tudi količina polimernih odpadkov, ti pa zaradi počasnega razgrajevanja pogosto obremenjujejo okolje, zato je potrebno njihov negativni vpliv na okolje odpraviti ali zmanjšati. Ena izmed možnih rešitev je izdelava polimerno-lesnih kompozitov z visokim deležem lesne moke. Njihova uporaba se je v zadnjih letih povečala, saj imajo v primerjavi s čistimi polimeri nižjo ceno, nižjo specifično težo, nižjo toplotno prevodnost, višjo upogibno trdnost in so ekološko bolj sprejemljivi. 
Pri izdelavi kompozita lahko z uporabo recikliranega polimernega veziva še dodatno zmanjšamo negativen vpliv na okolje. Trenutno najbolj uporabljena vrsta recikliranja je mehansko recikliranje, pri katerem material mehansko zdrobimo, nato pa ga obdelamo z različnimi metodami obdelave. Najbolj pogosta metoda obdelave materiala je ekstrudiranje, pri kateri lahko pride do sprememb v reoloških, termičnih in časovno odvisnih lastnostih materiala. 
Cilj naloge je bil ugotoviti, kako delež lesne moke in recikliranje polimera vplivata na reološke, termične in časovno odvisne mehanske lastnosti polimerno-lesnih kompozitov. Za polimerno vezivo je bil izbran surovi in recikliran polipropilen. Reološke in časovno odvisne mehanske lastnosti so bile določene s pomočjo rotacijskega reometra, termične lastnosti pa z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC).
Rezultati so pokazali, da se reološke, termične in časovno odvisne mehanske lastnosti polimerno-lesnih kompozitov spreminjajo tako z naraščanjem deleža lesne moke kot z recikliranjem polipropilenskega veziva. Dodatek lesnih delcev polimerni matrici spremeni omenjene lastnosti, ker delci ovirajo gibanje polimernih verig. Na lastnosti kompozitov je vplival tudi proces recikliranja: Med procesom je namreč prišlo do poškodb polimerne matrice in s tem do razpada oziroma krajšanja polimernih verig, s čimer so se spremenile struktura in posledično lastnosti materiala.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-01-22 13:00:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124453</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>