<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124385"><dc:title>Vpliv sode bikarbone na rast fižola</dc:title><dc:creator>Beden,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Doneva,	Angela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolenc,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrenčič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrushevikj,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Phaesolus vulgaris</dc:subject><dc:subject>natrijev bikarbonat</dc:subject><dc:subject>abiotski stres</dc:subject><dc:description>Želeli smo ugotoviti vpliv sode bikarbone na rast fižola (Phaesolus vulgaris). Spremljali
smo rast fižola in izmerili dolžine poganjkov in korenin, število stranskih korenin ter
število listov.
Rastline smo posadili v lončke in ga po razvoju navadnih listov zalivali z različnimi
raztopinami sode bikarbone. Po 12 dneh smo izmerili dolžino poganjkov in korenin ter
število listov in stranskih korenin.
Fižol je najslabše rastel pri rastlini, ki smo jo zalivali z 1,5 % koncentracijo sode
bikarbone, najbolje pa pri kontroli, čeprav razlike med izpostavitvami niso bile
statistično značilne v vseh primerih. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ima
soda bikarbona negativen vpliv na rast rastline. Rastline, ki smo jih zalivali z 1,5 %
koncentracijo NaHCO3 so propadle.
V našem eksperimentu smo pokazali, da zalivanje fižola z raztopino sode pri višjih
koncentracijah povzroči propad rastline.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-01-19 16:52:01</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>124385</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
