Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovinoHladnik, Miran (Avtor) slovenska književnostliterarna zgodovinadrugačnostkulturna pestrostnemška književnost na SlovenskemPisanje v slovenščini je bilo vse do druge polovice 19. stoletja dojeto kot odločitev za drugačno v razmerju do dominantne in standardne nemščine. Ko pa se je slovenska književnost vzpostavila, je status drugačnosti v slovenskem kulturnem prostoru dobilo nemško pisanje Anastazija Grüna, Luize Pesjak, Ivana Gornika, Dragotina Dežmana, Jakoba Alešovca idr. in bilo zato izločeno iz javnega diskurza. Danes princip tolerantnosti do drugačnega in slovensko občudovanje vsega tujega utirata pot nemško pišočih (ledino sta orali Alma Karlin in Maja Haderlap) v slovensko književnost in v slovensko literarno zgodovino.20162021-01-16 09:11:51Neznano124350sl