<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124344"><dc:title>Vpliv družbenih sprememb na učiteljevo avtoriteto</dc:title><dc:creator>Giber,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač Šebart,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mažgon,	Jasna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtoriteta</dc:subject><dc:subject>družben razvoj</dc:subject><dc:subject>transfer</dc:subject><dc:subject>funkcije avtoritete</dc:subject><dc:subject>ideologija</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi obravnavamo vpliv družbenih sprememb na avtoriteto učitelja, pri čemer izbrano tematiko razdelamo v petih sklopih. V prvem sklopu opredelimo avtoriteto učitelja in s pomočjo intersubjektivnega odnosa, transfernega razmerja, mesta, ki ga učitelj zaseda v vzgojno-izobraževalni ustanovi, analiziramo proces vzpostavljanja učiteljeve avtoritete. Nalogo nadaljujemo z opredelitvijo družbenih funkcij avtoritete, kjer sprva razdelamo pojem ideologije in posebno pozornost namenimo razmerju med vzgojo, ideologijo in družbeno nujno formo subjektivnosti, pri čemer nas zanima vloga učitelja in šole. Nato opravimo zgodovinski pregled družbenega razvoja v Sloveniji, pri tem pa, opirajoč se na izsledke raziskav o življenjskih stilih, vrednotah, o političnih stališčih Slovencev in na aktualne statistične podatke o razvitosti statističnih regij, izidih državnozborskih volitev in Zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku ter pregledom precepljenosti v Sloveniji, zasnujemo vrednotno politično delitev Slovenije. To smo razdelili na bolj razvite, levo–liberalne volilne okraje in manj razvite, desno–konservativnejše volilne okraje in predpostavili, da se modelna delitev kaže tudi v dveh družbeno nujnih značajih. Na podlagi te pa smo oblikovali manjšo raziskavo v katero smo vključili učitelje, ki poučujejo sedmi, osmi in/ali deveti razred. V nadaljevanju tako predstavimo izsledke naše raziskave, v kateri smo iskali razlike med ocenami osnovnošolskih učiteljev glede na razvitost okraja, v katerem poučujejo. Čeravno statistično pomembnih razlik med izbranima skupinama v raziskavi nismo našli, nalogo sklenemo s predlogi za nadaljnje raziskovanje in nadgradnjo empiričnega dela ter krajšimi razmisleki o pomembnosti spremljanja in razumevanja družbenih sprememb.</dc:description><dc:publisher>[T. Giber]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-01-16 07:45:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124344</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
