<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124256"><dc:title>Vizualizacija glasbe</dc:title><dc:creator>Resman,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bulić,	Patricio	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razvojna plošča</dc:subject><dc:subject>zvok</dc:subject><dc:subject>vizualizacija</dc:subject><dc:subject>spektralna analiza</dc:subject><dc:subject>Fourierov transform</dc:subject><dc:subject>računalništvo in informatika</dc:subject><dc:subject>univerzitetni študij</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Zvok načeloma zaznavamo s čutili za sluh, vendar to ni edini način. Lahko ga zaznavamo tudi vizualno, vendar mora biti ustrezno uprizorjen. V diplomski nalogi predstavimo implementacijo programa za vizualizacijo zvočnega signala v realnem času. Najprej predstavimo razvojno ploščico STM DISCO-F746NG, na kateri program izvajamo. Opredelimo njene specifikacije in razložimo omejitve, ki smo jih morali upoštevati (pomnilnik, takt ure procesorja). Nato opišemo razvojno okolje (Mbed studio), v katerem smo razvijali program. Pregledamo njegove funkcije, uporabljene knjižnice, delovanje deljenja in shranjevanja kode ter omenimo težavo pri uporabi zastarelih knjižnic (neskladje verzij) in ponudimo rešitev. Predstavimo vzorčenje in  obrazložimo  pomemben Nyquist-Shannonov izrek, ki smo ga morali pri tem upoštevati. Razložimo tudi posledice ob njegovem neupoštevanju (alias efekt). Predstavimo dva pristopa povezave vira zvočnega signala in razvojne ploščice (analogni vhod na ploščici in 3.5 mm stereo priključek na ploščici) ter obrazložimo razlog za izbiro pristopa. Na kratko predstavimo diskretno Fourierovo transformacijo, s katero analiziramo vzorčen zvočni signal, ter opišemo njeno implementacijo v programu. Lotimo se opisovanja vseh implementiranih načinov vizualizacije zvoka (grafični, krožni, 3D, žogice, stolpci). Za vsak način predstavimo okvirno delovanje algoritma, težave oziroma omejitve, na katere smo naleteli, in, s pomočjo pseudokode, opišemo njegovo implementacijo. Na koncu predstavimo še delovanje in implementacijo uporabniškega vmesnika.</dc:description><dc:publisher>M. Resman</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-01-13 10:29:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124256</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
