<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124252"><dc:title>Glas otroka v procesu soustvarjanja pomoči</dc:title><dc:creator>Šega,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mešl,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>soustvarjanje pomoči z otrokom</dc:subject><dc:subject>glas otroka</dc:subject><dc:subject>pristopi dela z otrokom</dc:subject><dc:subject>korist otroka</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je raziskati, kako strokovni delavci zagotavljajo prostor za glas otroka v pogovoru in kakšni pristopi se uporabljajo v pogovoru z otrokom. Zanima me tudi, kdaj so otroci vključeni v soustvarjanje pogovora in kdaj ne. V teoretičnem delu magistrskega dela opredelim otroštvo, pomembnost odnosa med socialno delavko in otrokom ter ustvarjanje varnega prostora za delo z otrokom v procesu pomoči. Predstavim tudi otrokove pravice, zapisane v Deklaraciji OZN o otrokovih pravicah in Konvenciji OZN o otrokovih pravicah. Opredelim spoštovanje otroštva in različne pristope pri delu z otroki. V raziskovalnem delu magistrskega dela se osredotočam na raziskovanje pristopov, ki jih uporabljajo strokovni delavci pri pogovorih z otroki, raziskujem, kdaj so otroci vključeni v proces pomoči in kdaj ne, kako strokovni delavci poskrbijo, da je glas otroka v procesu dela slišan, in kakšni so razlogi, da se otroka ne vključi v proces pomoči. Kot temeljna ugotovitev magistrskega dela se je pokazala potreba strokovnih delavcev po razbremenitvi količine dela, da bi lahko pogovorom z otroki in družino posvetili več časa, ter potreba po celostni podpori in pomoči, namenjeni otrokom.</dc:description><dc:publisher>[A. Šega]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-01-13 09:00:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124252</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
