<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124248"><dc:title>Kompletno predoperativno zdravljenje lokalno napredovalega raka danke pri bolnikih z visokim tveganjem za ponovitev bolezni</dc:title><dc:creator>Tuta,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Velenik,	Vaneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak danke</dc:subject><dc:subject>kompletno predoperativno zdravljenje</dc:subject><dc:subject>patohistološki popolni odgovor</dc:subject><dc:description>Izhodišče: S standardnim zdravljenjem (predoperativna radiokemoterapija – RTKT, operacija in adjuvantna kemoterapija – KT) lokalno napredovalega raka danke (LNRD) dosegamo odlično lokalno kontrolo bolezni, vendar pa je preživetje nizko zaradi pojava oddaljenih zasevkov, ki ostajajo vodilni vzrok smrti teh bolnikov. V zadnjih letih je bil razvit koncept kompletnega predoperativnega zdravljenja (TNT, angl. total neoadjuvant therapy), kjer je sistemska KT, ki naj bi vplivala predvsem na mikrozasevke, umeščena skupaj z RTKT že pred operacijo. 
Metode: V retrospektivni raziskavi smo primerjali vse bolnike z LNRD z visokim tveganjem za ponovitev bolezni zdravljene standardno ali s TNT v letih 2016–2019 v Sloveniji. Dejavniki visokega tveganja za ponovitev bolezni so bili definirani kot prisotnost vsaj enega od naštetih: T4, N2, ogrožena mezorektalna fascija, prisotnost ekstramuralne žilne invazije, prisotnost lateralne bezgavke. Shemo TNT sestavlja 12-tedenska indukcijska KT po shemi CAPOX ali FOLFOX, RTKT s fluoropirimidini in šest do osemtedenska konsolidacijska KT po shemi CAPOX ali FOLFOX pred operacijo. Primarni cilj opazovanja je bil patohistološki popolni odgovor (pCR).
Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 72 standardno zdravljenih bolnikov in 89 bolnikov, zdravljenih s TNT. Skupini se po spolu, stadiju bolezni, stanju zmogljivosti in razporeditvi tumorjev danke glede na lego nista razlikovali. Statistično značilno sta se razlikovali v starostni porazdelitvi in deležu posameznih dejavnikov visokega tveganja za ponovitev bolezni, vendar le-te lastnosti niso statistično značilno vplivale na delež pCR. Pri bolnikih, zdravljenih s TNT, smo v primerjavi s standardnim zdravljenjem beležili višji delež pCR (23 % proti 7 %; p &lt; 0,05), nižji prognostični izračun NAR (mediana 8,43 proti 14,98; p &lt; 0,05), višje znižanje T in N stadija (pri 70 % in 94 % proti 51 % in 86 %), primerljiv delež R0 resekcij (95 % in 93 %), krajši čas do zapore stome (povprečno 20 proti 33 tednov; p &lt; 0,05), boljšo komplianco med sistemsko KT za vse predvidene kroge (87 % proti 76 %; p &lt; 0,05) in nižji delež zgodnje toksičnosti stopnje ? 3 med sistemsko KT (3 % proti 14 %; p &lt; 0,05) ob primerljivi zgodnji toksičnosti in komplianci med RTKT in v pooperativnem obdobju. Pri skupini, zdravljeni s TNT, smo ugotovili statistično značilno povezavo med doseganjem pCR in načinom obsevanja. Pri obsevanju z intenzitetno modulirano radioterapijo in z volumetrično modulirano ločno terapijo (IMRT/VMAT) je bil delež pCR v primerjavi s 3D obsevanjem višji (32 % proti 9 %; p &lt; 0,05).
Zaključki: Izid zdravljenja LNRD z visokim tveganjem za ponovitev bolezni s TNT je glede na delež pCR in prognostični izračun NAR učinkovitejši kot standardno zdravljenje. Za končno presojo je potrebna še ocena dolgoročne učinkovitosti. Višji delež pCR pri IMRT/VMAT pripisujemo krajšemu času obsevanja, natančnosti naprednejše tehnike obsevanja in hipofrakcioniranju, ki je bilo omogočeno ob naprednejši tehniki obsevanja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-01-13 07:15:09</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124248</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
