Prehranska podpora bolnika po transplantaciji pljučVehar, Aleš (Avtor) Pandel Mikuš, Ruža (Mentor) Mihelič Zajec, Andreja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negatransplantacija pljučprehranska podporaprehransko svetovanjebolnikiUvod: Transplantacija pljuč je končna oblika zdravljenja v zadnji fazi nekaterih pulmonalnih bolezni, ko so izčrpani vsi drugi načini zdravljenja. Presaditev pljuč izboljša kakovost življenja bolnikov in podaljša pričakovano življenjsko dobo. Optimalni prehranski status je neposredno povezan z boljšimi posttransplantacijskimi izidi in s preživetjem. Prehrana po transplantaciji je ključnega pomena za preprečevanje zapletov in optimalno okrevanje. Namen: Namen diplomskega dela je poudariti prehransko podporo po transplantaciji pljuč in njeno pomembnost, največji poudarek pa je na zgodnjem in poznem posttransplantacijskem obdobju. Metode dela: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop. Obravnavani raziskovalni problem smo obravnavali z dveh različnih vidikov. Prvi je bil analiza znanstvenih študij raziskovalnega problema, drugi pa je predstavljal intervju bolnika po transplantaciji pljuč. Način zbiranja podatkov je potekal z izvajanjem polstrukturiranega intervjuja, v katerem smo se osredinili na sedem večjih sklopov. Izbrali smo moškega, ki je uspešno prestal poseg transplantacije pljuč. Pridobljene podatke smo obdelali v programu ATLAS.ti. Rezultati: Rezultate smo prikazali grafično in opisno. Pridobljene podatke iz intervjuja smo uredili v tematske sklope in jih organizirali glede na izbrane kategorije. Intervjuvanec je opisal simptome KOPB s poudarkom na težkem dihanju ob naporu in fizični nemoči. Izrazil je občutke ob prejemu novice, da potrebuje zdravljenje s transplantacijo pljuč. Opisal je zdravstveno obravnavo v vseh sedmih izbranih obdobjih in izpostavil pomanjkanje zdravstvene vzgoje ter predvsem prehranske podpore. Opisal je zaplete, ki so nastali kot posledica jemanja imunosupresivne terapije. Povedal je, da so se pri njem pojavile hiperglikemija, hipertenzija in hiperlipidemija. Za vse naštete zaplete je prejel samo medikamentozno terapijo. Nasvetov glede življenjskega sloga in prehranskih prilagoditev ni prejel. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da obstajajo velike razlike med zdravstveno obravnavo v kliničnem okolju v slovenskem prostoru in tujini. V primerjavi s tujimi priporočili in smernicami je bila zdravstvena obravnava bolnika pomanjkljiva. Predvsem je bila razvidna odsotnost ustrezne prehranske podpore, rehabilitacije in zdravstvene vzgoje.[A. Vehar]20202021-01-11 15:43:48Diplomsko delo/naloga124234sl