<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124226"><dc:title>Sistematični pregled raziskav varnosti uporabe antidepresivov med nosečnostjo</dc:title><dc:creator>Prelesnik,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kerec Kos,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>antidepresivi</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>prirojene okvare</dc:subject><dc:subject>izidi poroda</dc:subject><dc:subject>neonatalni zapleti</dc:subject><dc:description>Depresija prizadene 10–20 % nosečnic. Pogosto je potrebno zdravljenje z antidepresivi, ki prehajajo skozi posteljico in lahko negativno vplivajo na plod, hkrati pa lahko tudi sama depresija negativno vpliva na izide poroda. 
Namen naloge je sistematični pregled raziskav varnosti uporabe antidepresivov med nosečnostjo. Ugotoviti želimo ali je njihova uporaba med nosečnostjo povezana s prirojenimi okvarami, neonatalnimi zapleti in z negativnimi vplivi na izide poroda ter otrokov razvoj in ali obstajajo razlike v varnosti med posameznimi skupinami antidepresivov. 
Z definiranim iskalnim profilom in izbranimi vključitvenimi kriteriji (članki v angleškem jeziku, objavljeni po letu 2000, raziskave na ljudeh, sistematični pregledi in meta-analize) smo v podatkovni bazi MEDLINE (PubMed) iskali ustrezne meta-analize in sistematične preglede. Rezultate smo predstavili po anatomsko-terapevtsko-kemičnih skupinah antidepresivov. 
V magistrsko nalogo smo vključili 26 meta-analiz in 32 sistematičnih pregledov. Antidepresivi obravnavani kot celota ne predstavljajo značilnega tveganja za prirojene okvare, povečajo pa tveganje za specifične okvare, kot so okvare srčno-žilnega sistema in okvare pregrad. Negativno vplivajo tudi na izide poroda, saj povečajo tveganje za spontani splav, skrajšajo gestacijsko starost v povprečju za 3 dni, zmanjšajo porodno težo za 75 gramov, oceno Apgar vrednosti pa za nekaj manj kot 0,5 točke. Antidepresivi pri uporabi v tretjem tromesečju značilno povečajo tveganje za sindrom slabe neonatalne adaptacije. Zdravilne učinkovine iz razreda SSRI in venlafaksin lahko negativno vplivajo tudi na motorični razvoj in inteligenčni kvocient. Najbolj problematičen antidepresiv je paroksetin, ki značilno poveča tveganje za prirojene okvare, od specifičnih prirojenih okvar pa so dokazali večje tveganje za okvare srčno-žilnega sistema, atrijsko septalno okvaro, okvaro iztočnega trakta desnega prekata in zajčjo ustnico oz. shizo. Fluoksetin značilno poveča tveganje za okvaro nevralne cevi, citalopram za hipospadijo, sertralin pa za okvare pregrad in kepasto nogo. Izmed TCA sta problematična predvsem klomipramin, ki povzroča prirojene srčne okvare in amitriptilin, ki ga povezujejo z okvarami udov. Bupropion predstavlja tveganje za okvaro iztočnega trakta levega prekata in ventrikularno septalno okvaro, venlafaksin pa tveganje za hipospadijo in okvaro nevralne cevi. 
Pri vsaki nosečnici z depresijo je potrebno pretehtati razmerje med koristjo in tveganjem. V primeru hujše depresije je zdravljenje med nosečnostjo priporočljivo, saj tudi sama depresija predstavlja tveganje za negativne izide. Zdravilo izbora so zdravilne učinkovine iz razreda SSRI in TCA, predvsem citalopram, sertralin, nortriptilin in dezipramin. Paroksetin med nosečnostjo ni priporočljiv.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-01-09 07:45:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124226</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
