<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124177"><dc:title>Vojna, lakota, ujetništvo, negotovost in Jugoslavija</dc:title><dc:creator>Stergar,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>prva svetovna vojna</dc:subject><dc:subject>1918</dc:subject><dc:subject>tranzicija</dc:subject><dc:subject>Avstro-Ogrska</dc:subject><dc:subject>razpad</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Jugoslavija</dc:subject><dc:description>Leta 1918 se je končala prva svetovna vojna in je nastala Jugoslavija, vendar je osredotočanje zgolj na ta dva dogodka redukcionistično. Pogled na koledar namreč pokaže, da je veliko večino leta še obstajala Habsburška monarhija, tudi vojna je še potekala. A fokusa na jesenske prelome ni smiselno problematizirati zgolj s kronološke perspektive. Še dosti bolj so namreč pomembni vsebinski vidiki nekoliko drugačnega pogleda, ki pokaže, da je leto 1918 kontinuiteta zaznamovala vsaj tako kot so ga prelomi. Ne samo, da se je vojna vlekla vse do začetka novembra 1918, ampak so se oboroženi spopadi na vzhodu in jugovzhodu Evrope nadaljevali še po tem. To velja tudi za področje današnje Slovenije in bližnjo okolico. Kontinuiteta je bila opazna tudi na drugih področjih. Habsburška monarhija je razpadla, a še naprej so ostali v veljavi mnogi zakoni, bankovci in še kaj.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2021-01-07 13:51:09</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>124177</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
