Vpliv samokompresije na žlezno dozo in debelino dojke v mamografski diagnostikiBravhar, Polona (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Alukić, Erna (Komentor) Marolt-Mušič, Maja (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijamamografijasamokompresijakompresijska siladebelina dojkepovprečna žlezna dozaUvod: Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Mamografija je ena od osnovnih preiskav pri zgodnjem odkrivanju raka dojk. Z mamografijo lahko zgodaj odkrivamo RD, v stadiju, ko še ni tipen, ne presega velikosti deset milimetrov v premeru in ne kaže klinične slike. Namen: Namen je ugotoviti, ali se bo spremenila kompresijska sila, debelina dojke in povprečna žlezna doza pri mamografiji v CC projekciji, če pacientka dojko komprimira sama namesto običajnega protokola, kjer jo komprimira radiološki inženir. Preučevali bomo tudi morebitne razlike v sili kompresije med levo in desno dojko ter ugotovili, kakšna je kakovost slike pri samokompresiji v primerjavi z običajnim protokolom. Metode dela: V raziskavi smo uporabili presečno študijo z eksperimentalno metodo. Z raziskavo smo zajeli 200 pacientk. Sto pacientk je najprej opravilo samokontrolo kompresije desne dojke, medtem ko je levo dojko komprimiral radiološki inženir po standardni metodi. V drugi skupini pa je najprej radiološki inženir naredil standardno sliko na desni dojki, levo dojko so si nato pacientke komprimirale same. Za vsako pacientko smo zabeležili silo kompresije (N), debelino dojke (mm) in povprečno žlezno dozo (MGD). Po zbranih rezultatih sta dva zdravnika radiologa ocenila kakovost slike. Rezultati: V povprečju je bila debelina dojke pri samokompresiji tanjša za 2,43 mm od debeline dojke, slikane s standardno metodo. V povprečju je kompresijska sila samokompresije za 19,8 N večja kot pri kompresiji, ki jo opravi radiološki inženir. Povprečna žlezna doza pri samokompresiji je manjša za 0,09 mGy v primerjavi s standardno metodo, razlika je statistično značilna v srednji vrednosti, vendar je ta razlika zelo majhna, skoraj zanemarljiva. Pri debelini dojke, sili kompresije in povprečni žlezni dozi ni statistično značilnih razlik med levo in desno samokompresijo. Pri skupni oceni vseh kriterijev smo dokazali, da ni statistično značilnih razlik v oceni slik med kompresijo, ki jo je opravil radiološki inženir, in samokompresijo. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da je samokompresija boljša od standardne kompresije, ki jo opravlja radiološki inženir. Za pacientke samokompresija predstavlja aktivno sodelovanje v preiskavi in jim predstavlja izziv, s katerim usmerijo svoje misli stran od bolečine.[P. Bravhar]20202021-01-07 09:24:34Magistrsko delo/naloga124148sl