<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124145"><dc:title>Biooglje za izboljšavo tal in boljši izkoristek dušika iz gnojevke v poljedelski pridelavi</dc:title><dc:creator>Schwarzmann,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grčman,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gnojenje</dc:subject><dc:subject>biooglje</dc:subject><dc:subject>dušik</dc:subject><dc:subject>gnojevka</dc:subject><dc:subject>rodovitnost tal</dc:subject><dc:subject>dodatki</dc:subject><dc:subject>izkoristek dušika</dc:subject><dc:description>Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako dodatek biooglja vpliva na dinamiko mineralnega dušika v tleh (SMN) in lastnosti tal, ki pogojujejo njihovo rodovitnost. Izvedli smo laboratorijski inkubacijski poskus in poljski poskus. Na teksturno lažjih (18 % gline) in teksturno težjih tleh (46 % gline), smo primerjali obravnavanje brez dodatka biooglja (kontrola) in tri obravnavanja z različnimi odmerki biooglja: 2 t/ha, 7 t/ha in 20 t/ha. V 7-dnevnem inkubacijskem poskusu smo analizirali vsebnost SMN pred inkubacijo in po njej. V poljskem poskusu smo tlom pred setvijo glavnih posevkov dodali gnojevko in biooglje. Spremljali smo dinamiko SMN na različnih globinah v obdobju dveh let ter vsebnost fosforja, kalija, organske snovi, pH in kapaciteto tal za vodo po končanem poskusu. Pridelke smo vzorčili po žetvi. Z inkubacijskim poskusom smo potrdili učinkovitost biooglja za adsorptivno vezavo ali imobilizacijo dušika, saj so izmerjene vsebnosti SMN v tleh upadale z večanjem odmerka biooglja. Na polju se ta razlika med obravnavanji na različnih globinah tal ni pokazala. Da biooglje dušik zadrži v zgornjih horizontih tal in zmanjšuje izpiranje proti podzemni vodi, smo opazili samo pri enem vzorčenju na globini 85-100 cm. Pri količini in kakovosti pridelka ter odvzemu dušika nismo opazili statistično značilnih razlik med obravnavanji. Dodatek biooglja v odmerku 20 t/ha je povečal vsebnost organske snovi v lažjih tleh in fosforja v težjih tleh. Opazili smo potencial biooglja za povečanje vsebnosti kalija v lažjih tleh. Vpliva biooglja na pH in kapaciteto tal za vodo nismo opazili. Sklepamo, da je razlog za neznačilen vpliv biooglja na nekatere preučevane talne lastnosti ta, da so bila izbrana tla že v osnovi dobro rodovitna.</dc:description><dc:publisher>[A. Schwarzmann]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-01-07 07:15:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
