<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124144"><dc:title>Pridelava in uporaba ajde (Fagopyrum esculentum Moench) v svetu in Sloveniji</dc:title><dc:creator>Žnidaršič,	Melita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocjan Ačko,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Černič Istenič,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ajda</dc:subject><dc:subject>Fagopyrum esculentu</dc:subject><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:subject>pridelava</dc:subject><dc:subject>uporaba razširjenost svet</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava pridelavo in uporabo ajde (Fagopyrum esculentum Moench) v svetu, EU in Sloveniji. Kljub razliki v botanični pripadnosti z žiti, ajdo v kmetijstvu pogosto uvrščamo med žita, saj jo pridelujemo in uporabljamo na enak način. Na slovenskem ozemlju je bila pisno omenjena že leta 1426. Stoletja je prispevala k večji prehranski varnosti, v 20. stoletju pa se je začela umikati rodnejšim poljščinam, kot sta koruza in pšenica. V zadnjih letih je za ajdo ponovno večje zanimanje, saj so ljudje naveličani enolične in industrijsko pripravljene hrane. Stare ljudi ajda spominja na otroštvo in dobre stare čase. S pomočjo statističnih podatkov FAOSTAT smo analizirali zemljišča, namenjena pridelavi ajde in količino pridelka v svetu, EU in Sloveniji. Na svetu so največje pridelovalke ajde Kitajska, Rusija in Ukrajina. Kitajska letno pridela okoli 1.200.000 ton ajde, Slovenija pa 3.225 ton. V Sloveniji je pridelavi ajde namenjenih 3.475 hektarjev zemljišč. Na anketiranih kmetijah je običajno od 4 do 7 članov, starih od 60 do 69 let. Socialno-ekonomski status kmetije je mešana kmetija, saj je vsaj eden izmed članov zaposlen zunaj kmetijstva. Zaradi zdrave prehrane in čistejšega okolja se je večina odločila za ekološki pristop k gojenju. Povsod se zemljišča z ajdo povečujejo, kar pomeni, da ljudje dajejo več pozornosti prehranjevanju in se zavedajo samooskrbe z ajdo. Največ anketiranih kmetij ima od 1 do 10 hektarjev obdelovalnih površin, pridelovanju ajde namenijo do enega hektara. Povprečen hektarski pridelek znaša 1 t/ha. Ajdo sejejo kot strniščni posevek, najpogosteje za žiti. Najpogosteje uporabljena sorta je 'Darja'. Uporablja jo 39 anketiranih pridelovalcev ajde. Največ težav pri pridelavi imajo z divjadjo in ptiči. Ajdo kot rastlino pozna 67 anketiranih kmetov. Največ anketirancev (66) od izdelkov pozna ajdov kruh. Najbolj prepoznavna jed so ajdovi žganci (69 anketirancev). Obrok, v katerega vključujejo ajdo, so najpogosteje kosila (23 anketirancev). Največ anketirancev (56) izdelke iz ajde kupuje v trgovini. Največ anketirancev (23) posega po izdelkih iz ekološke pridelave.</dc:description><dc:publisher>[M. Žnidaršič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-01-07 07:15:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124144</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
