<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124134"><dc:title>Večrazsežno statistično obvladovanje procesa z mešanimi podatki in njegova uporaba na področju zdravstvene oskrbe</dc:title><dc:creator>Majdič,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Gaj	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Blagus,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kontrolna karta</dc:subject><dc:subject>Statistično obvladovanje procesa</dc:subject><dc:subject>Gowerjeva razdalja</dc:subject><dc:subject>Rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>Večrazsežna analiza</dc:subject><dc:description>Izvleček
Izhodišče: Večrazsežno statistično obvladovanje procesa (VR SOP) z mešanimi podatki (nekaj spremenljivk, ki opisujejo proces, je številskih in nekaj opisnih) je razmeroma novo in manj raziskano področje statistike. Glavni pristopi na tem področju so zmanjševanje števila razsežnosti, neparametrični pristopi, pristopi s področja podatkovnega rudarjenja ter merjenje razdalj med točkami (Gowerjeva in evklidska razdalja). V raziskavi smo se osredotočili na slednje v povezavi s Hotellingovo statistiko T2, ki je temelj VR SOP za številske podatke.
Metode: Preučili smo deset metod za VR SOP: lokalno in globalno evklidsko razdaljo, lokalno in globalno Gowerjevo razdaljo, običajni T2, T2 z Gowerjevo razdaljo z ali brez ponovnega vzorčenja, T2 z Gowerjevo razdaljo s ponovnim vzorčenjem na podlagi analize glavnih komponent (PCA) ter permutacijski različici T2 z Gowerjevo razdaljo in globalne Gowerjeve razdalje. Pripravili smo funkcijo v okolju R, ki izvede eno ponovitev simulacije za naštete metode in za vsako metodo izračuna opaženo napako I. vrste (velikost testa) in občutljivost (delež pravilno prepoznanih simuliranih primerov izven nadzora) na podlagi presojanja o simuliranih primerih (ki so bili bodisi pod nadzorom bodisi izven nadzora). V drugem delu raziskave smo metode preizkusili na podatkih o skupini 100 bolnikov po amputaciji, ki so na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča leta 2014 prejeli dokončno podkolensko protezo. 
Rezultati: Opažena napaka I. vrste v splošnem ni bila problematična, razen pri metodi T2, (previsoka pri asimetrični porazdelitvi številskih spremenljivk, sicer prenizka). Metoda Gowerjeve razdalje se je v splošnem izkazala bolje pri večjem številu opisnih spremenljivk in pri asimetrično porazdeljenih številskih spremenljivkah. V večini simulacij (tj. razen takrat, ko so bila odstopanja simuliranih primer izven nadzora zelo velika) se je občutljivost v splošnem pokazala kot nizka. Z vidika opažene napake I. vrste je bilo ustreznih več metod: T2 z Gowerjevo razdaljo s ponovnim vzorčenjem na podlagi PCA, permutacijska globalna Gowerjeva razdalja, T2 z Gowerjevo razdaljo s ponovnim vzorčenjem, globalna Gowerjeva razdalja in globalna evklidska razdalja. Pri preizkusu metod na realnih podatkih sta se z dejanskim stanjem najbolj skladali lokalna evklidska in lokalna Gowerjeva razdalja. Slednja je imela tudi najnižjo opaženo napako I. vrste.
Zaključek: Na področju kakovosti zdravstvene oskrbe, kjer imamo pogosto opravka z mešanimi podatki, lahko na podlagi naših ugotovitev izboljšamo veljavnost večrazsežnih analiz. Predlagane metode smo uporabili na podatkovju s področja zdravstvene oskrbe in pokazali njihovo praktično uporabnost.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-01-06 07:15:03</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124134</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
