<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124085"><dc:title>Sindrom karpalnega kanala in edukacijski pristop v delovni terapiji</dc:title><dc:creator>Prislan,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidovič,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>sindrom karpalnega kanala</dc:subject><dc:subject>statična opornica</dc:subject><dc:subject>edukacijski pristopi</dc:subject><dc:subject>delovnoterapevtska obravnava</dc:subject><dc:description>Uvod: Sindrom karpalnega kanala je utesnitvena nevropatija. Znaki, ki spremljajo nevropatijo, so: mravljinčenje, mišična oslabelost in bolečina. Nevropatijo povzroči mehanski dinamični pritisk živca na določenem mestu. Ob zgodnjem diagnosticiranju se težave odpravljajo s pomočjo konzervativnega zdravljenja. Med učinkovite delovnoterapevtske intervencije spadajo: edukacija uporabnika o pravilni uporabi roke med izvajanjem dnevnih aktivnosti, nočna opornica, ergonomska načela in ergonomske prilagoditve. Namen: Namen diplomskega dela je bil preveriti učinkovitost delovnoterapevtske obravnave z uporabo opornic in edukacijskega pristopa. Metode dela: Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Raziskava je prospektivna. Napredek smo ocenjevali s Kanadskim testom izvedbe dejavnosti, Bostonskim vprašalnikom, Testom škatle in kock, oceno grobe moči fleksorjev prstov, testom občutljivosti na pritisk, ločevanjem toplo - hladno in vprašalnikom o upoštevanju navodil. Izračunali smo mere centralnih tendenc in mero razpršenosti. Za statistično analizo smo uporabili parni T test in T test za neodvisne vzorce. Rezultati: Vključenih je bilo 10 uporabnikov, ki so bili zaradi izdelave opornice napoteni v URI Soča. Pri nošnji opornic so se pri obeh skupinah pokazale statistično značilne spremembe. Izjema je ocenjevanje občutljivosti na pritisk. Statistično pomembne razlike se v skupini z dodanim edukacijskim pristopom ne pokažejo, razen pri Bostonskem vprašalniku in ocenjevanju občutljivosti na pritisk, merjeno na mezincu in distalnem delu hipotenarja. Razprava in zaključek: Iz rezultatov začetnih in končnih ocenjevanj razberemo, da je delovnoterapevtska obravnava pri sindromu karpalnega kanala učinkovita. V naši raziskavi smo dokazali statistično pomembno izboljšanje pri nošnji opornic. Edukacijski pristop se je izkazal kot neučinkovit, vendar so tendence pozitivne. Zato je za nadaljnje raziskovanje potrebno povečati število uporabnikov. Diplomsko delo predstavlja splošen pregled informacij o sindromu karpalnega kanala. Nastala so navodila za prilagojeno uporabo roke v vsakodnevnih aktivnostih, ki v slovenskem jeziku še niso bila napisana. Kljub temu, da njihove učinkovitosti nismo znanstveno dokazali, menimo, da so uporabno orodje za nadaljnjo uporabo pri uporabnikih s sindromom karpalnega kanala.</dc:description><dc:publisher>[K.Prislan]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-25 07:46:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124085</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
