<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124080"><dc:title>Povezanost med parametri moči in jakosti s poškodbami spodnjega uda pri nogometaših</dc:title><dc:creator>Ferk,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kambič,	Tim	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nogomet</dc:subject><dc:subject>poškodbe spodnjih okončin</dc:subject><dc:subject>jakost</dc:subject><dc:description>Nogomet je najbolj prepoznavna in priljubljena igra na svetu. Sodobni nogomet se je v primerjavi z obdobjem pred desetimi ali več leti razvil v intenzivnejši šport z bolj zgoščenim urnikom treningov in tekem. S povečevanjem obremenitev na treningih in tekmah ter pogostejšim igranjem se veča tudi možnost za nastanek poškodb, vendar pa odnos med trenažno-tekmovalnimi obremenitvami, jakostjo in močjo spodnjih okončin ter nastankom poškodb do sedaj še ni v celoti raziskan. V nogometu so najpogostejše poškodbe spodnjih okončin (kolka, kolena in gležnja), zato je pomen zgodnje diagnostike gibalnih deficitov, preventivne vadbe in zadostne jakosti spodnjih okončin ključen.

Namen dela je bil dobiti vpogled v parametre jakosti in moči mišic spodnjih udov pri nogometaših Prve slovenske nogometne lige ter preučiti morebitno povezanost med parametri jakosti in moči mišic spodnjih udov ter pojavnostjo poškodb spodnjega uda pri tej populaciji.

Rezultati so pokazali, da je največji delež nogometašev vsaj enkrat imelo poškodovan gleženj (45,45 %) ali koleno (36,36 %), medtem ko večina nogometašev ni imela poškodovane zadnje lože stegna (81,82 %) ali dimelj (77,27 %). Rezultati izokinetičnih meritev jakosti iztegovalkin upogibalk kolena kažejo na večjo jakost upogibalk kolen na desni nogi (+12 Nm, p = 0,007) ter posledično slabše razmerje med maksimalnim koncentričnim navorom mišic zadnje lože stegna in maksimalnim koncentričnim navorom štiriglave stegenske mišice (HQR) na levi nogi (–4,94 %, p = 0,039). Med poškodovanimi in nepoškodovanimi nogometaši nismo ugotovili razlik v maksimalni jakosti iztegovalk in upogibalk kolena.

V nalogi nismo ugotovili pomembne povezave med parametri jakosti spodnjih okončin in pojavnostjo poškodb. Kljub temu pa sta redna diagnostika in preventivna vadba pod nadzorom kineziologa ključnega pomena pri zagotavljanju ustreznega nivoja mišične jakosti in zmanjšanja možnosti poškodb, zato je v prihodnje potrebno temu dajati večji poudarek v športni praksi.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-25 07:15:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124080</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
