<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124068"><dc:title>Projektni potresni parametri za enote industrijskih objektov z upoštevanjem zahtevanega odziva grajenega okolja</dc:title><dc:creator>Celano,	Francesca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>potresno tveganje</dc:subject><dc:subject>smrtno tveganje</dc:subject><dc:subject>domino učinki številnih nevarnosti</dc:subject><dc:subject>industrijski obrati</dc:subject><dc:subject>industrijsko-urbana območja</dc:subject><dc:subject>dopustno tveganje</dc:subject><dc:subject>načrtovanje na ciljno tveganje</dc:subject><dc:subject>simulacije Monte Carlo</dc:subject><dc:subject>modeli populacije</dc:subject><dc:subject>ciljne krivulje ranljivosti.</dc:subject><dc:description>V prvem delu doktorske disertacije je predstavljen odločitveni model za preverjanje potresne zmogljivosti enote industrijskega obrata na ciljno potresno tveganje. Model obsega oceno potresnih zahtev pri projektnem potresu in oceno potresne kapacitete obravnavane enote, ki preko varnostnega faktorja implicitno zagotavlja želeno potresno zmogljivost enote z vnaprej določenim ciljnim (sprejemljivim) tveganjem. Predlagani odločitveni model je podoben modelu za preverjanje potresne zmogljivosti objektov kot ga določa standard. Zato je že poznan inženirjem, vendar ne rešuje problema opredelitve ciljnega tveganja za enote industrijskega obrata. Zaradi tega je treba projektne potresne parametre enot industrijskega obrata ovrednotiti z upoštevanjem sprejemljivega tveganja celotnega industrijsko-urbanega območja, kot je predstavljeno v drugem delu disertacije. Predlagana metodologija vključuje pet procesov: (1) analiza smrtnosti z upoštevanjem domino učinkov (npr. požari, eksplozije, širjenje strupenih snovi); (2) analiza populacije za simulacijo prostorske in časovne spremenljivosti ljudi na obravnavanem območju; (3) analiza potresne nevarnosti obravnavanega območja; (4) opredelitev ciljnega tveganja z letnim številom smrtnih žrtev in (5) iterativno prilagajanje ciljne funkcije ranljivosti enot industrijskega obrata. Zadnji proces vključuje razčlenitev tveganja za izgubo življenj, ki zagotavlja koristne informacije o najbolj kritičnih enotah obravnavanega sistema. Zmogljivost novega okvira za načrtovanje na ciljno tveganje je prikazana na več primerih. Izkaže se, da lahko domino učinki pomembno vplivajo na tveganje za izgubo življenj in da se lahko ciljna potresna ranljivost enot industrijskega obrata znatno razlikuje, če je cilj pri načrtovanju enot opredeljen s tveganjem za izgubo življenj na celotnem industrijsko-urbanem območju.</dc:description><dc:publisher>[F. Celano]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-24 07:45:03</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124068</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
