<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124067"><dc:title>Pouk slovenskega jezika za slovensko narodno manjšino na Hrvaškem</dc:title><dc:creator>Slavec,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ermenc,	Klara S.	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>narodna manjšina</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:subject>učenje slovenščine</dc:subject><dc:subject>dopolnilni pouk slovenščine</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:description>Slovensko-hrvaška meja že v preteklosti ni delovala razdruževalno. Ljudje so prehajali mejo (v obeh smereh) zaradi različnih razlogov, včasih samo začasno, pogosto pa za stalno. Slovenci na Hrvaškem narodni identiteti niso posvečali pozornosti in tudi ne oblikovali posebnega odnosa do slovenskega jezika. Do sprememb je prišlo po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije, ko so postali narodna manjšina na Hrvaškem. Takrat se je v njih začela prebujati želja po samoorganiziranju in učenju slovenskega jezika. 
Slovenski manjšini na Hrvaškem omogočata hrvaška in tudi slovenska zakonodaja različne možnosti ter podporo pri ohranjanju slovenskega jezika. V skladu s hrvaško zakonodajo ima v okviru šolskega sistema pravico do pouka slovenskega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah po t. i. manjšinskem šolskem modelu C. S strani Republike Slovenije pa ji je omogočeno učenje jezika v okviru poletne šole za otroke in mladostnike, projekta MIZS v Varaždinski županiji in dopolnilnega pouka slovenščine. O tem smo pisali v teoretičnem delu magistrske naloge, kjer smo sicer več pozornosti namenili dopolnilnemu pouku slovenščine, saj smo se v empiričnem delu osredotočili prav na njegovo delovanje in učitelje, ki ga izvajajo na Hrvaškem. Ugotovili smo, da v zadnjih letih število vpisanih v dopolnilni pouk večinoma narašča. Vanj se vključujejo posamezniki  najrazličnejših starosti (od predšolskih otrok do odraslih) z motivi, ki so na eni strani v večini pragmatične narave, na drugi strani pa iz želje po ohranjanju narodne identitete. Učiteljem največji izziv pri delu predstavljajo heterogene skupine. Tako pri pouku uporabljajo različne učne metode in oblike ter kombinirajo različna učna gradiva. Za uspešno delo pri pouku pa je pomembno tudi sodelovanje s pristojnimi službami in starši.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-24 07:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
