Vpliv globine vzorčenja tal na rezultate geokemične analizeHržič, Petra (Avtor) Zupančič, Nina (Mentor) Grčman, Helena (Komentor) vzorčenjegeokemijatlamatična podlagapedologijaTla so za človekov obstoj zelo pomembna naravna danost. Predstavljajo geokemični vzorčni medij, s katerim določimo vsebnosti prvin, ki so lahko naravnega oz. geogenega izvora ali so posledica človekove dejavnosti. Sestava tal je zelo podobna sestavi kamnin, zato je matična podlaga najpomembnejši dejavnik pri zastopanosti kemičnih prvin v tleh. Zaradi širokega razpona namenov vzorčenja je nemogoče podati enotne smernice pri načinu vzorčenja tal, saj je način vzorčenja odvisen od namena raziskave. Različni pristopi k vzorčenju med seboj žal niso popolnoma primerljivi. Na številnih tipih matične podlage smo tla vzorčili iz talnih profilov po horizontih (pedološka stroka) in zgornjih 15 cm tal (geološka stroka). Želeli smo ugotoviti, kako se razlikujejo podatki o kemizmu tal. Izračunali smo in grafično prikazali razlike med obema pristopoma. Zelo dobro ujemanje smo zaznali pri večini oksidov SiO2, Al2O3, Fe2O3, MgO, CaO, Na2O in K2O. Pri potencialno toksičnih elementih (As, Cd, Co, Cr, Cu, Ni, Pb, Zn) vzorčenje po globini poda nekoliko nižje vrednosti, v primerjavi z vzorčenjem po horizontih, največje razlike zaznamo pri Cd. Največja odstopanja smo ugotovili pri P2O5 in TOT/C, zaradi vezave na organsko snov. Povečana vsebnost organske snovi v vzorčnem materialu v vseh primerih povzroči slabo ujemanje med pristopoma, kar je najbolj izrazito v kraju, ki vsebuje največ organske snovi (Osankarica – Kebelj). Oba pristopa dobro odražata geokemične in mineralne značilnosti matične podlage ter tudi opozorita na povečane količine potencialno strupenih prvin. Ugotovili smo, da je pri vsakem vzorčenju zelo pomembno dobro sodelovanje med pedološko in geološko stroko, saj je določanje in poznavanje horizontov ključno pri interpretaciji rezultatov.20202020-12-23 09:00:18Diplomsko delo/naloga124060sl