<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=123513"><dc:title>Razvoj metode peptidnega kartiranja za uporabo v biofarmacevtiki</dc:title><dc:creator>Rukavina,	Andrea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Progar ,	Vasja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>celična linija CHO</dc:subject><dc:subject>rekombinantna terapevtska mAbs</dc:subject><dc:subject>CQA</dc:subject><dc:subject>MAM</dc:subject><dc:subject>Pepmap</dc:subject><dc:subject>LC-MS</dc:subject><dc:description>Razvoj bioloških in biološko podobnih zdravil, ki so proizvedena s tehnikami molekulske in celične biologije, v zadnjih desetletjih hitro narašča. Le-ta so proteinske narave, med njimi se vse bolj uveljavljajo rekombinantna monoklonska protitelesa (mAbs). Zaradi dolgoletne uporabe in zgodovine regulatornih odobritev se za proizvodnjo rekombinantnih mAbs najpogosteje uporabljajo celične linije ovarijskih celic kitajskega hrčka, pri katerih je tehnologija transfekcije, amplifikacije in selekcije klona dobro vpeljana in okarakterizirana. Pri razvoju celične linije in bioprocesa za proizvodnjo rekombinantnih proteinov se uporabljajo različne analitske metode za spremljanje kritičnih atributov kakovosti (CQA). Vrednosti posameznih atributov morajo ustrezati določenim vnaprej postavljenim mejam, saj lahko le na tak način zagotavljamo ustrezno varnost in učinkovitost terapevtskega proteina. Tradicionalno se uporabljajo specifične analitske metode, za katere velja princip: en atribut – ena metoda. V zadnjem času pa tradicionalne analitske metode nadomešča multiatributna metoda (MAM), ki največkrat temelji na peptidnem kartiranju (Pepmap). Njena glavna prednost pred tradicionalnimi analitskimi metodami je v tem, da lahko v eni analizi spremljamo več atributov hkrati, s čimer prihranimo veliko časa in sredstev. Namen raziskovalne naloge je bil vzpostaviti in optimizirati MAM, pri čemer smo uporabljali tehniko tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, sklopljene z masno spektrometrijo, ki temelji na Orbitrap tehnologiji. Razvili smo uporabno orodje za spremljanje številnih CQA, ki se je izkazalo kot odlična alternativa številnim konvencionalnim metodam.</dc:description><dc:publisher>[A. Rukavina]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-20 07:15:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>123513</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
