Sinteza derivatov N-(2-izopropoksifenil)-pirolamida kot zaviralcev človeške DNA-topoizomeraze IIαRozman, Sebastjan (Avtor) Zidar, Nace (Mentor) rakčloveška DNA-topoizomeraza IIαATP kompetitivni zaviralecN-(2-izopropoksifenil)-pirolamidcitotoksičnostTrend naraščanja števila rakavih obolenj je glavna gonilna sila številnih raziskovalnih projektov povezanih z odkrivanjem novih načinov zdravljenja raka. Glede na veliko hitrost replikacije rakavih celic, so se encimi iz družine topoizomeraz, ki modulirajo topologijo molekule DNA in s tem omogočajo podvajanje in prepisovanje DNA, uveljavili kot logična in obetavna tarča za zdravljenje raka. Na podlagi ugotovitev obsežnega raziskovalnega dela Katedre za farmacevtsko kemijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani smo zasnovali in sintetizirali novo serijo zaviralcev človeške DNA-topoizomeraze IIα z N-(2-izopropoksifenil)-pirolamidno splošno strukturo. Predvidevali smo, da bo zamenjava kislega strukturnega elementa na desni strani molekule z bolj bazičnim strukturnim elementom izboljšala citotoksične lastnosti naših spojin, hkrati pa da bo ohranitev pirolamidnega strukturnega fragmenta vezanega na 2-izopropoksi substituiran benzenski skelet zagotovila dober zaviralni učinek na encim. Vse sintetizirane spojine smo ustrezno ovrednotili s spektroskopskimi in kromatografskimi metodami in določili njihove fizikalno-kemijske lastnosti. Zaviralne lastnosti petih končnih in treh predkončnih spojin na človeško DNA-topoizomerazo IIα smo ovrednotili s komercialno dostopnim relaksacijskim testom. Vsem petim končnim spojinam, ki so izkazovale dobro zaviralno aktivnost na encimu, smo preko testiranja na celičnih linijah MCF-7 in HepG2 določili zaviralno aktivnost na proliferacijo rakavih celic. Vseh pet končnih spojin je izkazovalo zelo dobre zaviralne lastnosti na encimskem testu z IC50 vrednostmi v razponu med 1,4 µM in 37 µM, kjer je bila najmočnejša spojina 22, ki je izkazovala IC50 vrednost 1,4 µM. Tudi citotoksično testiranje je razkrilo obetavne rezultate, saj so imele štiri od petih končnih spojin odlične zaviralne lastnosti na obeh celičnih linijah z vrednostmi IC50, ki se gibale med 1,5 µM in 9,3 µM. Najmočnejši zaviralec je bila spojina 22, ki je izkazovala vrednost IC50 4,2 µM na celično linijo MCF-7 in 1,5 µM na celično linijo HepG2. Z dobrimi rezultati encimskega relaksacijskega testiranja smo potrdili pomembnost pirolamidnega fragmenta vezanega na 2-izopropoksi substituiran benzenski skelet kot najmanjšega strukturnega motiva, ki omogoča dobro ATP kompetitivno inhibicijo človeške DNA-topoizomeraze IIα. Poleg tega so odlične inhibitorne lastnosti štirih končnih spojin (19, 20, 21 in 22) na obeh rakavih celičnih linijah potrdile pozitivni vpliv uvedbe bazičnega centra v obliki amidopiperidinskega strukturnega elementa za doseganje dobre citotoksične aktivnosti.20202020-12-18 08:45:20Magistrsko delo/naloga122952sl