<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122945"><dc:title>Testiranje inhibicije modificiranega jetrnega tipa 6-fosfofrukto-1-kinaze v metastaznih rakastih celicah z izbranimi učinkovinami.</dc:title><dc:creator>Potokar,	Urška Karolina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Legiša,	Matic	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rakaste celice</dc:subject><dc:subject>encimi</dc:subject><dc:subject>glikoliza</dc:subject><dc:subject>Warburgov učinek</dc:subject><dc:subject>6-fosfofrukto-1-kinaza</dc:subject><dc:subject>metastazne celične linije</dc:subject><dc:description>Posttranslacijska modifikacija 6-fosfofrukto-1-kinaze (PFK-1) pri rakastih celicah je ključna za nastanek dereguliranega metabolnega pretoka preko glikolize, zaradi katerega prihaja do viška laktata v medceličnem prostoru tumorjev. V humanih celicah so izražene tri različne izooblike encima, in sicer mišična (PFK-M), trombocitna (PFK-P) in jetrna (PFK-L) oblika. V predhodnih raziskavah na Kemijskem inštitutu so s pomočjo super računalnika odkrili šestnajstih nizko molekularnih spojin (inhibitorji druge generacije), ki naj bi se vezale na ATP-vezavno mesto encima PFK-L. Te spojine smo testirali na treh različnih metastaznih tumorigenih celičnih linijah, Caco-2, Colo-829 in MDA-MB-231, da bi zmanjšali tvorbo laktata. Največjo inhibicijo pri tvorbi laktata smo zaznali pri inhibitorjih številka 23, 29, 30, 31 in 32, ki smo jih nato uporabili še v nadaljnjih raziskavah. Ugotovili smo, da je njihova učinkovitost odvisna od dodane koncentracije. Izbrane inhibitorje smo nato dodajali vsakih 24 ur v nizkih koncentracijah (10–30 μM). Zaporedno dodajanje je bilo zelo učinkovito, saj nam je že pri najnižji koncentraciji dodanega inhibitorja uspelo znižati nadaljnjo tvorbo laktata. Zaradi tkivno specifičnih pojavljanj izooblik smo testirali tudi kombinacije inhibitorjev prve (vežejo se na izoobliki PFK-M in PFK-P) in druge generacije. Nižjo tvorbo laktata v primerjavi s kontrolo smo opazili že ob dodanih nizkih koncentracijah inhibitorja (20 μM). Inhibitorji tudi ne kažejo zaviralnega vpliva na rast celic (citostatičen učinka) in negativnega vpliva na preživetje celic (citotoksični učinek). Na podlagi rezultatov sklepamo, da smo odkrili obetavne molekule, ki bi jih lahko v povezavi z že znanimi terapijami v prihodnosti uporabili za preprečevanje širjenja raka.</dc:description><dc:publisher>[U.K. Potokar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-18 07:15:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122945</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
