<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122922"><dc:title>Raznolikost vibracijske krajine znotraj istega travniškega habitata</dc:title><dc:creator>Rexhepi,	Behare	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Virant Doberlet,	Meta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biologija</dc:subject><dc:subject>vibracijska krajina</dc:subject><dc:subject>raznolikost</dc:subject><dc:subject>travnik</dc:subject><dc:subject>vibracijska komunikacija</dc:subject><dc:description>Nedavni pojav biotremologije kot nove znanstvene discipline je vibracijsko komunikacijo postavil v središče raziskav. Čeprav je znano, da je vibracijsko signaliziranje ena najstarejših in najbolj razširjenih oblik komunikacije med živalmi, kompleksnost naravnega vibracijskega okolja, kjer se ta komunikacija odvija, ostaja neznana. Glavni cilj naloge je raziskati raznolikost vibracijskega okolja v travniškem habitatu in primerjati med seboj vibracijsko okolje posameznih rastlin iste vrste ter vibracijsko okolje rastlin različnih vrst na isti lokaciji, v istem habitatu – nižinskem travniku na Ljubljanskem barju.  Istočasno snemanje vibracijske krajine z več laserskimi vibrometri smo izvedli zgoščeno v obdobju najvišje aktivnosti živali, ki oddajajo vibracijske signale. Hkratni posnetki rastlin Carex hirta in Galium mollugo, ki rastejo v bližini na različnih delih travnika, so pokazali, da sta sestava in abundanca vibracijske krajine odvisni tako od gostiteljske rastlinske vrste kot tudi od prostorskega položaja posamezne rastline na travniku. Med lokacijami na travniku se pri dlakavemu šašu pojavljajo statistično značilne razlike v skupnem trajanju vibracijskih signalov, pri navadni lakoti pa teh razlik nismo opazili. Na obeh rastlinskih vrstah se najpogosteje pojavljajo vibracijski signali treh vrst škržatkov (Cicadelliae), razlike pa se kažejo v prisotnosti ali odsotnosti redkih tipov vibracijskih signalov. Domnevamo, da so razlike v količini in sestavi vibracijske krajine, ki jo zaznamo z laserskim vibrometrom, posledica heterogenosti rastlinskih sestojev, geometrije in strukture rastlin in variabilnosti mikroklimatskih pogojev znotraj habitata.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-16 12:11:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122922</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
