<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122918"><dc:title>DELOVNOPRAVNI VIDIKI PREZENIZMA</dc:title><dc:creator>Knežević,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Franca,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prezentizem</dc:subject><dc:subject>bolniška odsotnost</dc:subject><dc:subject>varnost in zdravje</dc:subject><dc:subject>odpoved pogodbe o zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>produktivnost</dc:subject><dc:subject>stroški</dc:subject><dc:description>Prezentizem kot relativno nov pojem, katerega poenotena opredelitev je še v nastajanju, postaja v delovnih okoljih vedno bolj prisoten pojav, ki je škodljiv za zdravje zaposlenih in za organizacijo kot celoto. Dosedanje raziskave so poleg finančnih učinkov obravnavale predvsem razloge za pojav prezentizma na strani posameznika in organizacij. Zato magistrsko delo ob analizi literature sistematično opisuje pojem prezentizma, ga umešča v sodobna delovna okolja ter s kompilacijo in iskanjem povezav med prezentizmom in izbranimi delovnopravnimi instituti ugotavlja njihove medsebojne povezave in odnose.   Že hiter pregled zakonodaje pokaže, da je vzpostavljen ustrezen pravni okvir v katerem sta tako država kot delodajalec zavezana k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Omogočeno je koriščenje bolniške odsotnosti in zagotovljeno je nadomestilo za čas bolniške odsotnosti, razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi pa morajo biti vedno zakoniti in utemeljeni. Ob ključni ugotovitvi magistrskega dela, da so ravno družbeni in delovni odnosi v organizacijah tisti, ki v največji meri povečujejo pritisk na zaposlene, mnogo bolj kot implementacija samih pravnih norm, je toliko bolj pomembna nadaljnja interdisciplinarna obravnava prezentizma, s poudarkom na promociji zdravja pri delu z oceno tveganj za pojav prezentizma, ki temelji na realnih psihosocialnih tveganjih in sprotni presoji učinkov pravnih določil. Ugotovitve raziskave zakonodajalce tako potencialno napotujejo na vzpostavitev zakonske zahteve po spremljanju in merjenju prezentizma, sprejetju, izvajanju in vrednotenju načrtov za zmanjševanje negativnih posledic prezentizma.</dc:description><dc:publisher>[B. Knežević]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-16 09:50:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122918</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
