<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122915"><dc:title>Sedimentološka analiza srednjetriasnih breč izpod Vernarja v Julijskih Alpah</dc:title><dc:creator>Kadivec,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gale,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Celarc,	Bogomir	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>polgraben</dc:subject><dc:subject>trias</dc:subject><dc:subject>anizij</dc:subject><dc:subject>ladinij</dc:subject><dc:subject>Ukovška breča</dc:subject><dc:subject>foraminifere</dc:subject><dc:subject>sedimentologija</dc:subject><dc:subject>stratigrafija</dc:subject><dc:subject>Julijske Alpe</dc:subject><dc:description>V okviru magistrskega dela je bilo raziskano triasno stratigrafsko zaporedje pod Vernarjem (2225 m) v Julijskih Alpah. Le te so strukturno del Južnih Alp. Na vzhodni strani Vernarja, nekaj 100 m pod vrhom, leži horizont Ukovških breč. Debelina horizonta se bočno spreminja od 30 do 150 m. Vzporedno z brečami se nahajajo rdeči gomoljasti apnenci. Nad horizontom breč in rdečih apnencev leži masiven platformni apnenec Schlernske formacije. V magistrski nalogi sem natančneje opisala stratigrafsko zaporedje na vzhodni strani Vernarja, znotraj katerega se nahajajo Ukovške breče. Le te so v večjem delu sestavljene iz karbonatnih klastov. Njihova analiza kaže, da so apnenci, ki gradijo klaste breč, večinoma nastajali na karbonatni platformi in so bili kasneje kot klasti erodirani z relativno dvignjenega bloka. S pomočjo fosilov, predvsem foraminifer, sem določila, da so klasti anizijske starosti. Prisotni so tudi vulkanski klasti, ki so bili domnevno erodirani iz riolitov, ki so nastali z izlivi lave. Kot tanjše vmesne plasti se pojavi tudi karbonatni peščenjak. Na podlagi analize rdečih gomoljastih apnencev in mikrofosilov v njih ter s primerjavo z že znanimi primeri, sem ugotovila, da so se ti odložili v poznem aniziju, v plitvomorskem okolju. Analizirala sem tudi vzorce masivne Schlernske formacije. Raziskave v sklopu magistrske naloge so razsvetlile sledečo sedimentarno evolucija območja: 1) zaradi tektonske aktivnosti je konec anizija nastal polgraben, ki se je zapolnil s sedimenti Ukovške breče; 2) na robu klančine je, deloma lateralno z odlaganjem breč, potekala sedimentacija rdečih gomoljastih apnencev; 3) za tem je sledila karbonatna produkcija na ladinijski karbonatni platformi. Razvoji se dobro korelirajo tudi z ostalimi že opisanimi primeri iz Julijskih Alp (Prisojnik), Kamniško-Savinjskih Alp (Ute, Križevnik), Karnijskih Alp, Balatonskega višavja, Zunanjih Dinaridov in Dolomitov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-16 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
