<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122448"><dc:title>Dojenje in poporodna depresija –  predstavitev primera</dc:title><dc:creator>Stare,	Helena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>poporodne duševne stiske</dc:subject><dc:description>Uvod: Rojstvo otroka je življenjska izkušnja, ki običajno prinese veliko veselja in zadovoljstva. Nekatere otročnice pa so po porodu lahko nerazpoložene, nemirne, jokave, žalostne ali jezne. To je lahko nekaj povsem normalnega, lahko pa se iz tega razvijejo različne duševne stiske, med katere uvrščamo tudi poporodno depresijo. Med drugim so lahko duševne stiske povezane s težavami pri vzpostavljanju laktacije in dojenja oz. vzpostavljanju hranjenja novorojenca. Otročnico je treba podpreti pri izbiri načina hranjenja novorojenca, ki najbolj ustreza njej in njeni družini. Poporodno depresijo je treba zaznati in jo ustrezno zdraviti, saj lahko spregledana vodi v resne posledice za otročnico in otroka. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti izkušnjo doječe otročnice, ki se je v poporodnem obdobju soočila s poporodno depresijo. Avtorica se posveti uporabi antidepresivov v času dojenja in odnosu zdravstvenih delavcev med zdravljenjem. Metode dela: V prvem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. V drugem, empiričnem delu raziskave smo uporabili kvalitativno metodo dela – predstavitev primera otročnice, ki se je v poporodnem obdobju soočila s poporodno depresijo. Izveden je bil polstrukturiran intervju, razdeljen na štiri sklope. Udeleženka je bila izbrana na socialnem omrežju Facebook, podpisala je soglasje za sodelovanje v raziskavi. Raziskava je bila odobrena iz strani katedre za babištvo. Rezultati: V raziskavi je sodelovala doječa otročnica, ki se je v poporodnem obdobju soočila s poporodno depresijo. Udeleženka v raziskavi povezuje negativne izkušnje z dojenjem s poporodno depresijo. Poudari, da sta ustrezna pomoč in podpora v tem obdobju ključnega pomena. Tudi avtorji v literaturi ugotavljajo, da težave pri dojenju lahko negativno vplivajo na počutje otročnice, zaradi neuspešnosti pri dojenju se lahko soočajo z občutki krivde in nemoči. Razprava in zaključek: Poporodne duševne stiske so resna stanja, ki prizadenejo veliko otročnic. Pri otročnicah z znaki poporodne depresije je več verjetnosti, da bodo otroka hranile manj pogosto in krajši čas, redkeje bojo dojile izključno. Uspešno dojenje lahko prekinejo tudi zaradi zdravljenja, ker zaradi nepoznavanja področja prihaja do predsodkov o uporabi antidepresivov v času dojenja. Rezultati predstavitve primera kažejo, da udeleženka v raziskavi ni dobila ustrezne podpore s strani zdravstvenih strokovnjakov. Pomembno je pravočasno prepoznavanje simptomov in ustrezno zdravljenje. Prav tako je pomembno otročnice ustrezno informirati o varnosti uporabe antidepresivov v času dojenja. Zdravstveni strokovnjaki, ki delujejo na področju obravnave otročnic imajo ključno vlogo pri prepoznavanju poporodne depresije. Zato morajo imeti ustrezna znanja in usposobljenost za obravnavo otročnice, pomembno je, da v obravnavo vključujejo duševno zdravje. Potrebna je prilagojena podpora ženskam s poporodno depresijo pri dojenju, da bi bile zadovoljne s hranjenjem dojenčka, hkrati pa jim je treba zagotoviti tudi ustrezno podporo na področju duševnega zdravja.</dc:description><dc:publisher>[H. Stare]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-12 07:47:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122448</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
