<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122434"><dc:title>Govorno nastopanje učencev v 3. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Marolt,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:description>Govor je veščina, ki jo uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Postopoma razvijamo pomemben element sporazumevanja, ki se začne s preprostim usvajanjem besed in poznejšim tvorjenjem zahtevnejših stavčnih struktur. Razvoj govora se načrtno in sistematično razvija v osnovni šoli, kjer otrok to sporazumevalno veščino potrebuje za pridobivanje drugih veščin, kot je spretnost branja in pisanja. V šolskem okolju se govor razvija sistematično in se odraža v različnih dejavnostih, med njimi je tudi govorni nastop. Seznanjenje, priprava in izvedba govornega nastopa po učnem načrtu poteka v 3. razredu osnovne šole. Učencem so takrat načrtno predstavljene značilnosti govornega nastopa, ki zajemajo govor, pripravo vsebine, obnašanje pred poslušalci, učenje nastopa, vzpostavljanje očesnega stika, pridobivanje samozavesti in predvsem pridobivanje občutka za govorno nastopanje pred ciljno skupino. Da bi posameznik v procesu šolanja usvojil tehniko govora in vse potrebne elemente za uspešno govorno nastopanje, je potrebno veliko truda in urjenja. Eden izmed načinov za dosego teh ciljev je načrtna priprava in ocenjevanje izvedbe govornega nastopa po točno določenih kriterijih za dosego uspešnosti. Namen magistrske naloge je bil raziskati, kako poteka vpeljava, izvedba in ocenjevanje govornih nastopov v 3. razredu osnovne šole. 
V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen pojem sporazumevalne zmožnosti, od koder smo prešli na predstavitev retorike in govora. Osredotočili smo se na faze sporočanja, besedni jezik, nebesedne prvine, vlogo učitelja pri razvoju govora učencev in se dotaknili tudi težav, ki se pojavljajo pri govornih nastopih. 
V empiričnem delu magistrske naloge je predstavljena kvantitativna raziskava, ki smo jo pridobili z deskriptivno metodo raziskovanja. Prvi del raziskave je potekal s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, medtem ko smo podatke za drugi del raziskave pridobili z opazovalnim listom. 
Oba dela raziskave sta pokazala, da se učitelji v veliki meri poslužujejo izvedbe govornega nastopa v 3. razredu, pri čemer upoštevajo značilnosti govornega nastopa in učne cilje v učnem načrtu. To se odraža v ocenjevalnih lestvicah oziroma kriterijih za uspešno govorno nastopanje, ki večinoma zajemajo vse potrebne elemente govornega nastopanja. Ugotovili smo, da se večina govornih nastopov učencev zaključi s povratno informacijo vrstnikov in učitelja, nimajo pa vsi možnost popraviti oziroma izboljšati govornega nastopa.
Dobljeni rezultati raziskave so lahko v pomoč učiteljem razrednega pouka, ki poučujejo v 3. razredu, da so pozorni na dejavnike govornega nastopanja pri vpeljavi, izvedbi in končni oceni govornega nastopanja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-11 07:29:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122434</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
