Primerjava strižne trdnosti linearno varjenega spoja bukovine in urea-formaldehidnega lepilnega spojaŽigon, Jure (Avtor) Šernek, Milan (Mentor) Pizzi, Antonio (Komentor) Pohleven, Franc (Recenzent) lepilni spojkemična modifikacijastrižna trdnosttermična modifikacijaurea-formaldehidno lepilovarjenje lesaLes je naravni material, ki ga uporabljamo za izdelavo različnih izdelkov, tako v notranjih kot zunanjih prostorih. Varjenje lesa predstavlja tehniko spajanja lesa, brez uporabe lepil. Največja pomanjkljivost tako spojenega lesa je neodpornost spojev na povišano vlažnost. To lastnost smo poskusili izboljšati s termično in kemično modifikacijo bukovine pred varjenjem, pri čemer smo les tretirali z raztopino borove, citronske in ocetne kisline. Za primerjavo smo nekaj vzorcev lesa zlepili tudi z urea-formaldehidnim lepilom, ki je namenjeno za lepljenje izdelkov za uporabo v suhih pogojih. Vzorce spojenega lesa smo pripravili v skladu s standardom SIST EN 12765. Ugotovili smo, da vnos različnih raztopin kislin v les ni izboljšal trdnosti varjenih spojev in njihove odpornosti na povišano vlažnost. Med uporabljenimi kislinami sta se v suhih pogojih najbolje izkazali citronska in ocetna kislina. Zvarjen naravni in termično modificiran bukov les ima določeno strižno trdnost (6,6 oz. 9,1 N/mm2), ki pa je nižja od strižne trdnosti spoja pri lepljeni naravni in termično modificirani bukovini z urea-formaldehidnim lepilom (14,3 oz. 11,9 N/mm2).[J. Žigon]20142020-12-09 13:16:00Magistrsko delo/naloga122406sl