<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122404"><dc:title>Vpliv izpostavitve lesa na prostem na vsebnost ekstraktivov in tlačno trdnost</dc:title><dc:creator>Krapež,	Daša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljanšek,	Ida	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Primož	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>naravna odpornost</dc:subject><dc:subject>baker-etanolaminski pripravki</dc:subject><dc:subject>celokupni fenoli</dc:subject><dc:subject>topni organski ogljik</dc:subject><dc:subject>tlačna trdnost</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil preučiti vsebnost celokupnih fenolov ter organskega ogljika v izpirkih treh različnih lesov: domači kostanj (Castanea sativa Mill.), navadna bukev (Fagus sylvatica L.), navadna smreka (Picea abies L.) in navadna smreka zaščitena z baker-etanolaminskim pripravkom Silvanolin%. Prav tako nas je zanimala sprememba tlačne trdnosti vzorcev. Ti so bili izpostavljeni 3. razredu izpostavitve v obdobjih med 4 in 30 mesecev. Topni organski ogljik v izpirkih smo določili s TOC analizo, delež celokupnih fenolov pa z UV-VIS spektrofotometrijo. Meritve tlačne trdnosti smo opravili s strojem Zwick-Roell na zračno suhih vzorcih. Ugotovili smo, da se ob daljšem času izpostavitve delež ekstraktivov poveča, kar se odraža v večjem deležu topnega organskega ogljika in/ali celokupnih fenolov. Razlog za povečan delež ekstraktivov je predvsem biotska razgradnja lesa. Pri določanju tlačne trdnosti smo pri vseh lesnih vrstah ugotovili, da je ta obratno sorazmerna s časom izpostavitve vremenskim vplivom.</dc:description><dc:publisher>[D. Krapež]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2020-12-09 13:11:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122404</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
