<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122402"><dc:title>Zveza med vsebnostjo ekstraktivov in sorpcijskimi lastnostmi rdečega bora (Pinus sylvestris)</dc:title><dc:creator>Štolcer,	Vanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Merela,	Maks	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorišek,	Željko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>rdeči bor</dc:subject><dc:subject>sorpcijske lastnosti</dc:subject><dc:subject>ekstraktivi</dc:subject><dc:subject>beljava</dc:subject><dc:subject>jedrovina</dc:subject><dc:description>Pri rdečem boru (Pinus sylvestris L.) smo proučevali anatomske razlike med beljavo in jedrovino, določili smo vsebnost ekstraktivov v beljavi in jedrovini, preučevali higroskopnost beljave in jedrovine ter poiskali zvezo med vsebnostjo ekstraktivov in sorpcijskimi lastnostmi. Preiskave so bile opravljene na 6 testnih drevesih. Anatomske preiskave so bile opravljene s klasično svetlo-poljsko mikroskopijo. Preiskovanje vzorcev za določanje dimenzijske stabilnosti in sorpcijskih lastnosti je potekalo po uravnovešanju v steklenih klima komorah. Vzorce za kemijsko analizo smo ekstrahirali s cikloheksanom ter zmesjo acetona in vode, deleţ celokupnih fenolov pa določili z UV/VIS spektrofotometrijo. Razlike med beljavo in jedrovino so bile v smolnih kanalih, v lumnih aksialnih traheid ob trakovih ter v trakovnih parenhimskih celicah in obokanih piknjah. Deleţ ekstraktivnih snovi v jedrovini je bil večji kot v beljavi in nakazuje na pojav spojin s fenolnim karakterjem, bodisi lignina ali ostalih fenolnih spojin. Preiskave beljave in jedrovine niso pokazale statistično značilnih razlik v gostoti v absolutno suhem stanju, pri točki nasičenja celičnih sten, v prostorninskih skrčkih in nabrekih in ne pri koeficientu nabrekanja v tangencialni smeri. Ojedritveni procesi povzročajo statistično značilne razlike med beljavo in jedrovino v prečni krčitveni anizotropiji, diferecialnem nabreku v radialni in tangencialni smeri, v koeficientu nabrekanja v radialni smeri ter pri sorpcijskem kvocientu. Vlaţnost beljave je bila 90 %, vlaţnost jedrovine pa 24 %. Raziskava, opravljena na primeru rdečega bora, je pokazala, da spremembe, ki se v lesu zgodijo v procesu ojedritve, vplivajo na anatomsko in kemijsko zgradbo lesa, kar nadalje vpliva tudi na določene sorpcijske lastnosti lesa.</dc:description><dc:publisher>[V. Turičnik]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2020-12-09 13:00:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122402</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
