Vpliv podnebnih sprememb na erozivnost kamnin na območju ŠtajerskeMlinarič, Špela (Avtor) Verbovšek, Timotej (Mentor) Čenčur Curk, Barbara (Komentor) ErozijaHalozePohorjepodnebne spremembeGavrilovićeva metodaQGIS.Namen magistrske naloge je bil preučiti vpliv podnebnih sprememb na erozivnost kamnin. Karte srednjega letnega sproščanja tal sem izdelala s pomočjo geografskega informacijskega sistema, na podlagi modelov, ki predvidevajo spreminjanje temperature in padavin do konca 21. stoletja. Za izračun srednjega letnega sproščanja tal sem pridobila podatke o padavinah, temperaturah, naklonih, vegetacijski pokritosti in erodibilnosti tal. Erozija je v največji meri odvisna od sestave tal, naklona pobočij, načina obdelovanja zemljišč, moči vodnega toka in rastlinstva. Z računalniškim programom QGIS sem nato na podlagi Gavrilovićeve metode izrisala končno karto, ki predstavlja trenutno stanje sproščanja tal. Rezultati analize so pokazali, da je erozija na preučevanih območjih Haloz in Pohorja precej velika. Na podlagi podnebnih modelov, ki temeljijo na referenčnem obdobju 1981–2010, sem nato izrisala še karte glede na različne kombinacije sprememb temperature in padavin v prihodnosti. Namen dela je bil tudi analiza morebitnih razlik med sproščanjem tal na prej omenjenih območjih. Kljub temu da je povprečni naklon obeh območij skoraj enak, so vrednosti sproščanja tal na območju Haloz občutno višje. Haloze namreč pokrivajo predvsem klastične kamnine, ki so manj odporne na erozijo. V nasprotju s Halozami na Pohorju najdemo predvsem metamorfne kamnine, katerih trdnost in obstojnost je precej večja. Glede na skoraj gotovo povišanje temperature v prihodnosti lahko na obeh območjih pričakujemo le še višje vrednosti sproščanja tal. Sproščanje bo odvisno od tega, kateri podnebni scenarij padavin in temperature se bo v prihodnosti izkazal za najbolj pravilnega.20202020-12-09 09:00:03Magistrsko delo/naloga122397sl