<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122391"><dc:title>Individualiziran program za učence z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo (ADHD) v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Juršević,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci s pomanjkljivo pozornostjo in hiperaktivnostjo (ADHD)</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu predstavljam temeljna teoretična izhodišča motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (v nadaljevanju ADHD), ki so potrebna za ustrezno razumevanje učenca z ADHD, ter ustrezno načrtovanje programa pomoči in podpore. V šolskem obdobju lahko ADHD učenca pomembno ovira na učnem in socialnem področju, zato posebej izpostavljam značilnosti funkcioniranja ter težave in izzive učencev z ADHD na teh področjih. Pomoč in podpora učencem z ADHD, ki so prepoznani kot učenci s posebnimi potrebami, se načrtuje v individualiziranem programu. V delu povzemam temeljne zakonske podlage in strokovne smernice za ustrezno oblikovanje individualiziranega programa. V zadnjem delu teoretičnih izhodišč izpostavljam dokazano učinkovite prilagoditve in strategije za nudenje pomoči učencem z ADHD na učnem, vedenjskem in socialnem področju. Cilj raziskave je bil ovrednotiti celovitost in ustreznost načrtovanja pomoči in podpore za učence z ADHD v okviru IP, obenem pa izpostaviti primere dobre prakse in oblikovati priporočila za izboljšanje oblikovanja in zapisovanja ustreznega IP za učence z ADHD. V empiričnem delu sem po vnaprej oblikovanih kriterijih ustreznosti analizirala in ovrednotila 14 IP učencev z ADHD, ki so vključeni v osnovnošolski program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Rezultati so pokazali, da je na nekaterih področjih načrtovanja in oblikovanja IP za učence z ADHD potrebna izboljšava; specifično na področju oblikovanja in vsebine zapisa globalne ocene (v nadaljevanju GO), ki je bila v nekaterih IP pomanjkljiva, ne dovolj poglobljena in natančna. Nekateri IP so imeli opredeljene prilagoditve in strategije pomoči in podpore, ki se v celoti ne povezujejo z zapisom GO ter jim manjka specifičnosti, poglobljenosti. Cilji so bili v nekaj IP večinoma splošno opredeljeni. Manjka več operativnih ciljev z merilom uspešnosti (kriteriji), ki bi omogočali natančno spremljanje doseganja in uspešnosti učenca na tem področju. Obseg ciljnih področij in ciljev je bil v nekaterih IP daljši. V vseh IP je manjkalo aktivno vključevanje staršev in učencev. Pri končnih evalvacijah manjkajo bolj natančno in specifično opredeljeni opisi nedoseganja ciljev ter razlogi za to. Nekaj analiziranih IP je imelo ustrezno opredeljeno GO, ki je vključevala pomembna področja funkcioniranja učenca z ADHD ter tudi večinoma ustrezno oblikovane cilje in prilagoditve glede na opredeljene težave. Cilji v teh IP so bili splošne in operativne narave in so v določenih primerih vključevali tudi strategije. Od 14 IP se je en IP glede na analizirane elemente izkazal kot primer, ki izhaja iz dobre prakse, en IP pa se je izkazal kot primer, ki izhaja iz slabe prakse. Obe analizi teh dveh programov sta predstavljeni v prilogi. Omejitev raziskave je majhno število vzorcev ter dejstvo, da so programi bili izbrani in posredovani s strani OŠ – ni naključen vzorec.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-09 07:44:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122391</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
