<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122364"><dc:title>Povezovanje sistemov socialne varnosti med Slovenijo in državami nekdanje Jugoslavije</dc:title><dc:creator>Jamnik,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strban,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna varnost</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>delavci migranti</dc:subject><dc:subject>svoboda gibanja</dc:subject><dc:subject>bilateralni sporazumi</dc:subject><dc:subject>uredbe</dc:subject><dc:subject>mednarodno pravo socialne varnosti</dc:subject><dc:subject>pravo socialne varnosti Evropske unije</dc:subject><dc:subject>harmonizacija pravnega reda unije</dc:subject><dc:description>Svoboda gibanja spada med temeljne človekove pravice. Te pravice je le izjemoma mogoče omejiti. Zaradi želje po boljšem življenju, ob razvoju globalizacije, se ljudje vse pogosteje selijo in zaposlujejo v tujini. Večja mobilnost družbe je vplivala tudi na razvoj prava socialne varnosti, ki je prav zaradi migracij moral v smer vse višje ravni mednarodnega sodelovanja. V ta namen države sklepajo mednarodne sporazume s področja socialne varnosti, ki omogočajo, da osebe, ki dopolnijo dobo v različnih državah, pridobijo pravice s področja socialne varnosti, v enaki meri in pod enakimi pogoji kot osebe, ki dobo dopolnijo le v eni državi in uživajo pridobljene pravice zunaj domače države. Same pravice še vedno urejajo zakonodaje posameznih držav. Znotraj Evropske unije to področje urejajo koordinacijske uredbe, ki povezujejo različne sisteme socialne varnosti držav članic, ne uvajajo pa novih pravic, saj je materialno pravo prepuščeno posameznim državam članicam.

Z namenom varovanja svojih državljanov ter zaradi ekonomskih interesov, države sklepajo tudi bilateralne sporazume z državami izven Evropske unije. Dvostranski ali bilateralni sporazumi, ki jih sklepa Slovenija morajo biti seveda skladni z evropskim pravnim redom. Od vseh sklenjenih bilateralnih sporazumov, so najpogosteje uporabljeni sporazumi sklenjeni z državami bivše Jugoslavije, na podlagi katerih so varovane pravice delavcev, ki so dopolnili zavarovalno dobo v državah pogodbenicah. 

V magistrskem delu je obravnavano področje uporabe bilateralnih sporazumov v kombinaciji s slovenskim oziroma evropskim pravnim redom, saj so v realnosti pogoste tudi kombinacije dopolnjene zavarovalne dobe v več državah Evropske unije ter državah, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene mednarodne sporazume.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-04 08:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122364</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
