<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122250"><dc:title>Poučevanje košarke v slovenskih gimnazijah</dc:title><dc:creator>Fižuleto,	Lovro	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erčulj,	Frane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>košarka</dc:subject><dc:subject>gimnazija</dc:subject><dc:subject>poučevanje</dc:subject><dc:subject>učni načrt</dc:subject><dc:subject>šolska tekmovanja</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil ugotoviti in analizirati poučevanje košarke v gimnazijah, natančneje pogoje, vsebino in obseg poučevanja košarke ter morebitne razlike med spoloma. Želeli smo preveriti seznanjenost športnih pedagogov s košarkarskimi vsebinami v učnem načrtu in ugotoviti, kolikšen delež šol sodeluje v košarkarskih tekmovanjih.

V raziskavo je bilo vključenih 202 športnih pedagogov, ki poučujejo v gimnazijah. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 90 športnih pedagogov, ostalih 112 udeležencev k izpolnjevanju ni pristopilo. Med ustrezno izpolnjenimi vprašalniki je bilo 52 % žensk in 48 % moških. Podatke, pridobljene v raziskavi, smo obdelali s programoma Excel Microsoft 2016 in SPSS. 

Analiza je pokazala, da vsi športni pedagogi vsaj dve leti od štirih poučujejo košarko. Namenijo ji relativno velik obseg ur v letni pripravi na pouk (15 ur pri dekletih in 17 ur pri fantih). Med tehničnimi elementi učitelji največ časa namenijo vadbi vodenja, metov in podaj, med igrami pa igrama 1 : 1 in 3 : 3 na en koš ter 5 : 5 na dva koša. Ugotovili smo, da so pri poučevanju košarke razlike med osnovnim programom in programom izbirnih športov, ter analizirali, pri katerih vsebinah prihaja do razlik. Skoraj vsi športni pedagogi (98 %) ocenjujejo košarko vsaj eno leto od štirih. Glavni vpliv na oceno imata igra in znanje tehnično-taktičnih elementov. Razlike med spoloma so vidne pri obsegu ur, drugačnosti vsebin, interesu za košarko in udeležbi šolskih košarkarskih tekmovanj.

Rezultati potrjujejo, da košarka prestavlja pomemben del športne vzgoje v gimnazijah. Kljub določenim omejitvam in oteženim okoliščinam je šolska košarka, natančneje poučevanje košarke, na visokem nivoju. V prihodnosti upamo in pričakujemo, da bo na področju šolske košarke v Sloveniji izvedenih več raziskav. Tako bomo dobili natančno in objektivno sliko poučevanja košarke. Z raziskavami bi se ugotovili problemi, na katere naletijo športni pedagogi, to pa bi konstruktivno pomagalo pri njihovem reševanju.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-02 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122250</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>