Dednopravne pogodbe v slovenskem pravuObidič, Boštjan (Avtor) Žnidaršič Skubic, Viktorija (Mentor) Dednopravne pogodbesporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanjuskupna oporokafidejkomisarična substitucija.V magistrski nalogi so podrobneje predstavljene dednopravne pogodbe in njihova veljavnost oziroma neveljavnost v slovenskem pravnem redu. Trenutna zakonska ureditev daje zapustniku malo možnosti, da bi uredil svoja premoženjska razmerja za primer smrti že za časa življenja. S spremembo ustavnopravne ureditve po letu 1991 je prišlo do spremenjenega pojmovanja lastninske pravice, ki je spet dobila svojo klasično veljavo. Poleg tega danes pridobivajo na veljavi klasična načela civilnega prava, kot sta načeli avtonomije volje in dispozitivnosti pravnih norm. Navedene spremembe pa se niso odrazile na področju dednopravnih pogodb, kjer trenutna ureditev, ki sklepanje slednjih močno omejuje, velja že od leta 1955. V nalogi so predstavljene dednopravne pogodbe, ki so pri nas neveljavne oziroma nične. Mednje spadajo dedna pogodba, skupna oporoka, fidejkomisarična substitucija, pogodba o vsebini oporoke in pogodba o pričakovani dediščini ali volilu. Sledi analiza edine veljavne dednopravne pogodbe pri nas, to je sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju. Bistvo tega instituta je, da se posamezni potomec oziroma zakonec odpove še neuvedenemu dedovanju, tako da bodo ob zapustnikovi smrti k dedovanju poklicani le njegovi preostali dediči. Posledično bodo njihovi dedni deleži večji, saj je potomec ali zakonec izključen iz dedovanja, prav tako pa tudi vsi njihovi potomci, razen če ni drugače dogovorjeno. V nemškem pravnem sistemu je sklepanje dednopravnih pogodb dovoljeno, zelo podrobno so urejene v Nemškem civilnem zakoniku. Francoska ureditev sklepanju dednopravnih pogodb ni posebej naklonjena, saj so, razen nekaterih izjem, neveljavne.20202020-11-26 09:00:02Magistrsko delo/naloga122195sl