Sokoli v časopisih od 1. 3. 1941 do 8. 7. 1945Klemenak, Jernej (Avtor) Čuk, Ivan (Mentor) Pajek, Maja (Komentor) sokolisokolstvosokoli v časopisihdruga svetovna vojnaOsvobodilna fronta.Leta 1863 je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo Južni Sokol, ki je bilo leta 1876 razpuščeno. Naslednje leto so ustanovili telovadno društvo Sokol v Ljubljani – Ljubljanski Sokol, ki je med širjenjem društev ob koncu 19. stoletja in pred prvo svetovno vojno, postalo sokolska matica na Slovenskem. V tem obdobju je imel veliko vlogo Viktor Murnik, ki je preporodil zlasti društveno strokovno delovanje. Ob ustanovitvi jugoslovanske države, ki so jo sokoli podprli, so bili sokoli soustanovitelji Jugoslovanske sokolske zveze, katere sedež je bil do leta 1929 v Ljubljani. Leta 1929 je vlada, po nastopu šestojanuarske diktature kralja Aleksandra, sprejela zakon o Sokolu Kraljevine Jugoslavije, v katerega je vstopilo jugoslovansko sokolstvo, sedež pa je bil prenesen v Beograd. Do leta 1935 je sokolstvo na državnem nivoju prešlo skozi močne podpore liberalnega tabora, po letu 1935 pa je bilo deležno protisokolske politike zlasti v zahodnih katoliških delih države. Na Slovenskem so oblast prevzeli katoliški krogi, ki so bili nasprotniki sokolstva. Prav tako pa je prišlo tudi do notranjega sokolskega konflikta, ki se je odrazil v tako imenovanem taborskem procesu. Z napadom fašistično-nacističnih vojnih sil na Kraljevino Jugoslavijo in z razdelitvijo Slovenije, je sokolska organizacija prešla v ilegalo. V Ljubljanski pokrajini, zdaj delu Kraljevine Italije, je bil del sokolov soustanovitelj PIF oziroma Osvobodilne fronte, del pa Sokolskega vojnega sveta s Sokolsko legijo, s čimer se je odrazila tudi sokolska polarizacija s konca tridesetih let in taborskega procesa. V letu 1941 sta se skupini pogovarjali o sodelovanju, vendar do tega ni prišlo. V letu 1945 sokoli zaključijo z delovanjem pod svojim imenom ter se na zadnji seji delegatov sokolstva 8. 7. 1945 pridružijo novi telovadni organizaciji. V okviru magistrske naloge nas je zanimalo poročanje slovenskih medijev o sokolih v obdobju okupacije 1941–1945, ki smo mu začeli slediti dober mesec pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo. Pregledali smo objave dnevnih časopisov liberalnega in katoliškega političnega tabora med 1. 3. 1941 in 8. 7. 1945, to so časopisi Jutro, Slovenec, Slovenski dom, Slovenski narod ter na drugi strani poročanje glasila OF Slovenski poročevalec. Vse objave so vključene v delo. Prispevke smo razdelili na več obdobij. Obdobje pred vdorom okupatorja opisuje množičnost sokolstva, saj je liberalno časopisje dnevno poročalo o dogodkih v Sokolu. Po vdoru okupatorja v Kraljevino Jugoslavijo 6. 4. 1941 se vsebina objav močno spremeni, saj noben časopis ni več poročal o sokolih, poročali so le o njenem razpustu in likvidaciji. Od leta 1942 do 1944 pa se v legalnih časopisih omenja pripadnike sokolske organizacije večinoma le še kot sodelavce v Osvobodilni fronti in komuniste, ni pa zaslediti poročanja o Sokolskem vojnem svetu in Sokolski legiji. Namen dela je bil pregledati zgodbo sokolov v obdobju druge svetovne vojne skozi medije (časnike) ter na ta način prispevati k dodatnemu pogledu na zgodovino sokolstva v Sloveniji.20202020-11-26 07:15:11Magistrsko delo/naloga122144sl