Najpogostejše negovalne diagnoze in intervencije v zgodnjem pooperativnem obdobju po histerektomijiDebevec, Erika (Avtor) Mihelič Zajec, Andreja (Mentor) Mlinar, Suzana (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaginekološke operacijepooperativno obdobjezapletikakovost življenjamedicinske sestreUvod: Histerektomija oz. operativna odstranitev maternice je eden najpogostejših večjih kirurških posegov ženskih rodil z namenom zdravljenja benignih in malignih obolenj. V obravnavi pacientke v pooperativnem obdobju ima medicinska sestra ključno vlogo, saj je prizadeta celostna osebnost pacientke. Za strokovno obravnavo mora medicinska sestra izvesti načrt zdravstvene nege glede na najpogostejše ugotovljene negovalne probleme, postaviti negovalne diagnoze in glede na njih izvajati intervencije zdravstvene nege v pooperativnem obdobju. Namen: Ugotoviti želimo, kateri so najpogostejši negovalni problemi glede na fizične in psihične težave oz. zaplete pacientke in na podlagi tega opredeliti ključne negovalne diagnoze in intervencije v načrtu zdravstvene nege, ki bi izboljšali celostno obravnavo pacientk v zgodnjem pooperativnem obdobju po histerektomiji. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom in analizo domače in tuje znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz ScienceDirect, Medline (PubMed), CINAHL, COBIB.SI., digitalne knjižnice DiKul ter v knjižnici Zdravstvene fakultete, Univerze v Ljubljani. Za identifikacijo literature smo uporabili ključne besede: hysterectomy AND postoperative AND nursing, hysterectomy AND postoperative complications AND nursing, hysterectomy AND nursing interventions, hysterectomy AND nursing diagnoses. Osredotočili smo se na empirične in pregledne znanstvene članke, objavljene od leta 2010 do 2020, ki temeljijo na najpogostejših pooperativnih zapletih, in na njihovi podlagi opredelili najpogostejše negovalne diagnoze in intervencije zdravstvene nege. Za izbor literature smo uporabili PRISMA diagram in v analizo vključili 12 člankov. Rezultati: Najpogostejši fiziološki zapleti v pooperativnem obdobju po histerektomiji so okužbe operativnih ran in sečil, obsežnejše krvavitve, retenca urina in nastanek tromboembolije, psihološki pa anksioznost, nizka samopodoba, težave v spolnosti in depresija. Negovalne diagnoze, opredeljene glede na najpogostejše zaplete, so nevarnost okužbe operativnih ran, akutna bolečina, nespečnost, nevarnost za vensko tromboembolijo, moteno doživljanje telesne podobe in podaljšano pooperativno okrevanje. Intervencije zdravstvene nege temeljijo na kakovostni komunikaciji in medsebojnem zaupanju med medicinsko sestro in pacientko, kar omogoča zgodnjo prepoznavo znakov in simptomov zapletov, zmanjša pojav motenega doživljanja telesne podobe in kasneje podaljšanega pooperativnega okrevanja. Medicinska sestra spremlja potek celjenja ran in ocenjuje stopnjo akutne bolečine za preprečevanje okužb ran in pojava nespečnosti. Apliciranje antitrombotične terapije, nameščanje kompresijskih nogavic in pomoč pri gibanju so temeljne intervencije za preprečevanje tromboembolije. Razprava in zaključek: Anksioznost, strah in zmedenost povečujejo tveganje za pojav zapletov po histerektomiji, ti pa so odvisni tudi od starosti, telesne teže, predhodne anamneze in pridruženih kroničnih bolezni pacientke. Izvajanje intervencij ERAS programa (Enhanced Recovery after Surgery), ki vsebuje zgodnjo mobilizacijo, oralno prejemanje analgetikov, hranjenje in pitje tekočine in uporabo žvečilnega gumija, pripomore k hitrejši rehabilitaciji po histerektomiji, z njihovo uporabo bi lahko izboljšali kakovost obravnave pacientk po histerektomiji tudi v slovenskem okolju. Ključne naloge medicinske sestre v pooperativnem obdobju so kakovostna individualna obravnava, preprečevanje in zmanjševanje zapletov, pravilno postavljanje negovalnih diagnoz in kasneje intervencij zdravstvene nege.[E. Debevec]20202020-11-25 08:26:43Diplomsko delo/naloga122122sl