<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122107"><dc:title>Pomen razbremenilnega pogovora  v negovalnem timu na področju urgentne zdravstvene nege v primeru obravnave pacienta z zastojem dihanja</dc:title><dc:creator>Molek,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Maljević,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>zastoj dihanja</dc:subject><dc:subject>urgentna stanja</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>razbremenilni pogovor</dc:subject><dc:description>Uvod: Obravnava pacienta z zastojem dihanja ob odsotnosti oksigenacije je eno izmed najzahtevnejših obravnavanih urgentnih stanj. Posameznik, ki je bil vključen v zahtevno zdravstveno obravnavo pacienta, lahko opazi, da o dogodkih z delovnega mesta razmišlja tudi v zasebnem življenju. Takrat, je potrebna vključitev ustrezno usposobljenega osebja, ki mu pomagajo pri soočenju s situacijo z različnimi tehnikami razbremenitve. Najpogosteje uporabijo razbremenilni pogovor. Ta je lahko zdravstvenemu delavcu v veliko pomoči pri kasnejših srečanjih  oziroma obravnavah življenjsko ogroženih pacientov. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv razbremenilnega pogovora med zdravstvenimi delavci v negovalnem timu na področju urgentne zdravstvene nege k bolj kakovostni nadaljnji obravnavi pacientov z zastojem dihanja. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda s kritičnim pregledom literature. Za izdelavo diplomskega dela smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo s področja razbremenilnega pogovora za zdravstvene delavce v primerih urgentne obravnave pacienta z zastojem dihanja. Rezultati: Poleg obravnave pacienta z zastojem dihanja je negovalni tim, ki deluje na področju urgentne zdravstvene nege podvržen tudi mnogim drugim neprijetnim in nepričakovanim situacijam. Ob težkih intervencijah se  pogosto pojavijo neprijetni občutki, ki so povsem običajni, a se posameznik z njimi ne zna uspešno soočiti. Takrat je primerna uporaba razbremenilnega pogovora, ki je lahko individualen ali skupinski, vodi pa ga strokovno usposobljen zaupnik. Razprava in zaključek: Za nadaljnje izboljšanje delovnega okolja je v prihodnje pomembno, da se že v izobraževalnem procesu poudarja pomen razbremenilnega pogovora in izmenjavo povratnih informacij o opravljeni kakovosti dela. Prav tako je v  izobraževalnem procesu pomembno, da se zdravstvenim delavcem  poudari pomen stalnega izobraževanja in nadgrajevanja svojega znanja, da lahko ustrezno ukrepajo ob urgentnih stanjih.</dc:description><dc:publisher>[K. Molek]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-21 07:46:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
