<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122073"><dc:title>Merske značilnosti izbranih gibalnih testov ravnotežja 11-letnih otrok</dc:title><dc:creator>Grošelj,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Statično ravnotežje</dc:subject><dc:subject>dinamično ravnotežje</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>telesne značilnosti</dc:subject><dc:subject>enajstletniki.</dc:subject><dc:description>Dobro razvite gibalne sposobnosti so temelj za gibalno učinkovitost otroka (Gallahue, Ozmun, &amp; Goodway, 2012). Ena izmed pomembnih gibalnih sposobnosti je tudi ravnotežje. Danes je raziskovanje ravnotežja in merskih značilnosti ravnotežnih preizkusov v porastu. Nekateri nelaboratorijski preizkusi ravnotežja so bili razviti v klinične namene, predvsem za merjenje starejših in posameznikov z nevrološkimi težavami ter poškodbami, takšni pa niso vedno primerni za merjenje zdravih otrok. Prednosti nelaboratorijskih preizkusov ravnotežja so enostavnost, hitra izvedljivost in cenovna ugodnost. Pogosto pa nimajo zlatega merila, s pomočjo katerega bi dokazovali  veljavnost pri otrocih in mladostnikih, kar je prednost laboratorijskih preizkusov, ki imajo največkrat dobre merske lastnosti. Poznamo kar nekaj metod merjenja laboratorijskih preizkusov ravnotežja (elektromiografija, stabilometrija, pospeškometrija, analiza gibanja), ki nam podajo podrobnejše podatke, a so hkrati dragi, zamudni in zato primernejši za merjenje manjših skupin. 
Namen doktorske naloge je bil ugotoviti merske značilnosti nekaterih nelaboratorijskih preizkusov ravnotežja pri enajstletnikih. Poleg tega pa tudi ugotoviti povezanost z ostalimi gibalnimi sposobnostmi in telesnimi značilnostmi, merjenimi z merskim sklopom, imenovanim športno-vzgojni karton (ŠVK), ki se je v zadnjem obdobju preimenoval v merski sklop SLOfit. Preverili smo tudi obstoj razlik v ravnotežnih sposobnostih med spoloma.
Izmerili smo 217 zdravih enajstletnikov (118 fantov in 99 deklet). Ugotavljali smo merske lastnosti treh statičnih (flamingo preizkus, stoja na eni nogi na nizki gredi in stoja na eni nogi na ravnih tleh) in treh dinamičnih ravnotežnih preizkusov (hoja po nizki gredi, stoja čelno na T-klopci, stoja bočno na eni nogi na T-klopci). Zlato merilo smo zagotovili s stojo merno na pritiskovni plošči, katero smo izmerili pri 45 enajstletnikih (21 fantov in 24 deklet). Meritve gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti so bile vzete iz merskega sklopa SLOfit, ki redno in načrtno meri slovenske otroke in mladostnike že več kot 30 let, vanjo pa je vključenih že več kot milijon posameznikov in njihovih  podatkov o telesnem in gibalnem stanju.
Rezultati so pokazali visoko notranjo zanesljivost nekaterih preizkusov ravnotežja (flamingo preizkus, stoja na eni nogi na nizki gredi in hoja po nizki gredi), ne pa tudi veljavnosti. Ugotovljene so bile nekatere značilne povezave med ravnotežjem in ostalimi gibalnimi sposobnostmi merskega sklopa SLOfit. Potrdili smo povezave med flamingo preizkusom in koordinacijo (r = ,521 p &lt; ,01), eksplozivnostjo (r = - ,392), močjo rok in ramenskega obroča (r = - ,535, p &lt; ,01), močjo trupa (r = - ,420), hitrostjo (r = ,374, p &lt; ,01) in vzdržljivostjo (r = ,400, p &lt; ,01). Dinamični preizkus ravnotežja hoja po nizki gredi je bil značilno povezan s koordinacijo (r = ,424, p &lt; ,01), eksplozivnostjo (r = - ,466, p &lt; ,01) in z močjo rok ter ramenskega obroča (r = - ,248, p &lt; ,01). Pokazala se je značilna povezava med kožno gubo nadlahti in flamingo preizkusom (r = ,579, p &lt; ,01). Ugotovili smo nekatere značilne razlike v ravnotežnih sposobnostih med spoloma. Dekleta so dosegla boljše rezultate pri laboratorijskem preizkusu stoje merno z odprtimi in zaprtimi očmi in pri stoji na eni nogi na nizki gredi. 
Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da sta flamingo preizkus in hoja po nizki gredi najboljša merska postopka, saj sta pokazala zadovoljivo notranjo zanesljivost pri enajstletnikih. Na podlagi naših ugotovitev predlagamo, da se oba ravnotežna preizkusa, flamingo preizkus za merjenje statičnega ravnotežja in hojo po nizki gredi kot oceno dinamičnega ravnotežja, vključita v nadaljnja raziskovanja (preverjanje na drugih starostnih skupinah). Preizkusa sta primerna za merjenje osnovnošolcev tudi zaradi dostopnosti množični uporabi, enostavna in cenovno ugodna.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-20 07:15:11</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122073</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
