<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122063"><dc:title>Ureditev izvršnice v Sloveniji in drugod ter njena uporaba za zavarovanje finančnih terjatev</dc:title><dc:creator>Korbar,	Tin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juhart,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plačilna nedisciplina</dc:subject><dc:subject>finančne terjatve</dc:subject><dc:subject>zavarovanje terjatev</dc:subject><dc:subject>izvršnica</dc:subject><dc:subject>»zadužnica«</dc:subject><dc:subject>izvršilni naslov</dc:subject><dc:subject>izvršilni postopek</dc:subject><dc:subject>ponudniki plačilnih storitev</dc:subject><dc:subject>ničnost</dc:subject><dc:subject>pobot</dc:subject><dc:description>V ospredju mojega magistrskega dela je razmeroma nov instrument zavarovanja terjatev v našem pravnem redu – izvršnica. Zakonodajalec jo je uvedel kot odgovor na razširjeno plačilno nedisciplino med gospodarskimi subjekti.

Najprej na kratko predstavim problematiko plačilne nediscipline in poslovno prakso v Sloveniji s poudarkom na analizi uporabe izvršnice za zavarovanje terjatev. Iz predstavljenega izpeljem sklep, da se ta instrument v Sloveniji ne uporablja tako pogosto, kot se je pričakovalo. Naštejem tudi razloge, ki so po mojem mnenju ključni za relativno redko uporabo, osredotočim pa se na razlog, ki ga podrobneje in predvsem kritično predstavim v zadnjem poglavju.

Karseda celovitemu pregledu pravne ureditve in karakteristik izvršnice ter postopkov, ki se na njeni podlagi lahko vodijo, sledi prikaz morebitnih nevarnosti za dolžnika kot izdajatelja izvršnice in stranke, ki naj ne bi bila dovolj varovana. 

Celoten koncept izvršnice izvira iz hrvaškega instituta »zadužnice«, zato nadalje kronološko opišem njen razvoj in predstavim pravno ureditev na Hrvaškem. Vse ugotovljeno uporabim za kritično primerjavo slovenskega in hrvaškega instituta, ki sta si v mnogočem podobna, a tudi zelo različna. 

V Sloveniji je stališče o tem, ali je izvršnica dovoljena za zavarovanje finančnih terjatev, po skoraj desetletju od njene uvedbe še vedno neenotno. Predstavim maloštevilno sodno prakso, ki sprejema različne odločitve, banke pa takšne uporabe izrecno ne dopuščajo, niti izvršnice same ne uporabljajo. Kljub temu se v manjšem delu nebančnih subjektov izvršnica v praksi uporablja na razne načine tudi za zavarovanje finančnih terjatev, a bi bile primernejše celovitejše rešitve. Te bi lahko odpravile, po mojem mnenju brez pravih razlogov povzročeno stanje negotovosti.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-19 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122063</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
